umetni popadki – naraven porod
Jp .. kot so povedale predhodnice. Infuzija v žilo in po kapljicah. Sam pazi da ti ne naredijo tako kot meni, ko mi je sestra dala infuzijo “preko” žile in je nekako polovica šlo v žilo pol pa .. huh … bogvedi kje je končalo (saj za umetne popadke me ni brigalo, sam kaj ko je tudi sredstvo proti bolečinam šlo mimo) :(((( Sicer pa … ja .. umetni popadki bolijo ko hudič … vsaj v primeraavi z mojimi, ki so bili prešvoh da bi spravili pikec ven.
Saj vama verjamem po svoje. Tudi mene so prvič umetni bolj boleli, ampak štos je v tem, da če ti morajo dati umetne tvoji niso dovolj močni, intenzivni ali dovolj dolgi, kakorkoli že. Moji so bili prvič dovolj močni, ampak kaj ko je popadek v 2 sekundah takoj popustil in se niti bolečina ni razvila, zagrabi in spusti, si predstavljata. S takimi popadki si nisem imela kaj pomagat.
V drugo so bili dovolj močni (ufffffff, se je presnete čutilo – še mnogo bolj renčala kot prvič) in dovolj dolgi, kar je bilo zame ključnega pomena.
Jaz pa sem se 6 let (kolikort je razlika med porodoma) kregala z vsako, ki je trdila, da umetni niso nič bolj močni. Torej epilog: vajini so bili žal prešvoh iz tega ali onega razloga :-((
Meni so tudi porod sprozili, tako da na zalost ne vem kaksni so naravni popadki. Vem samo, da je slo vse skupaj pocasi, potem so pa povecali dozo in sem imela dve uri popadke brez pauze. Ko sem bila koncno dovolj odprta in so mi koncno dovolili obrniti se na hrbet, pa ni bilo nobenega popadka vec in sem tja v tri dni pritiskala. Na koncu sta se mi moz(kateremu po cudezu nisem roke odtrgala in streznica mocno naslonila na trebuh in malcek je sel ven).
Ah nikarte no tako strašit našo radovednico. Porod boli najbolj takrat, ko si vsa prestrašena in zategnjena, to je dokazano. Jaz sem bila v prvo preveč napeta in sem s tem sama bremzala lastne popadke, da niso naredili dela tako kot bi morali, torej odpirali materničnega ustja. Zato so mi dodali umetne. Ti so me strašno boleli, ker so prihajali čisto nenadzorovano in so bili neodvisni od mene. Ampak potrebni so bili, ker sem mogla hčerkico roditi čim hitreje zaradi čudne lege popkovnice.
V drugo pa sem se zelo dobro pripravila. Hodila sem na nosečniško telovadbo in dosledno izvajala dihalne vaje in sproščanje. Tako sem med porodom sprostila vse mišice in se osredotočila samo na otroka. Prosila sem jih, naj mi dovolijo roditi brez umetnih popadkov, če se bo le dalo. Komaj sem čakala vsak svoj popadek, samo da ne bi rekli, da jih je premalo in me šopali z umetnimi. Nisem mogla verjeti, ampak v slabi uri je bil sinček zunaj! Pa drl se je kot za stavo, kako sem bila srečna vam težko opišem.
Zelo mi je pomagal tale stavek :” Ne bojim se popadka. Popadek je moj prijatelj, ki mi bo pomagal, da bom prej zagledala svojega ljubljenega otročička.”
Kakršenkoli, umeten ali naraven, potreben je in to bo verjetno edina bolečina, ki se je boš kasneje v življenju s ponosom in veseljem spominjala.
Imela sem umetne popadke ……..ne morem rečt,da ne bolijo…….ma vse se da prenest.
Proti koncu so najbolj boleči (vsaj pri meni je bilo tako), ma ko zagledaš malo štručko je vse pozabljeno :)))
Srečno in lp,Kristi*
Živjo!
Tudi meni se je tako godilo kot Irenulji: prvič rodila slabo pripravljena, dobila umetne popadke, ki so trajali skoraj 12 ur, sem skoraj umrla zraven, ker se je telo branilo popadkov. Še zdaj imam posledice – povešen mehur. Drugič sem se dobro pripravila, komaj čakala popadkov in se kar nasmejala, ko so se začeli. Več mesecev sem se sproščala in se pogovarjala z maternico im mojim telesom, da naj bodo popadki pravi in naj poskrbijo, da pride otroček na svet. In potem sem rodila hitro in precej lahko, samo dva ali trije res močni popadki.
Tako nasvet za vse, ki še niste rodile: dobro se pripravite, učite se sproščanja in dihanja, pogovarjajte se s svojim telesom, sprejmite popadke kot del poroda. Pojdite na tečaj, berite knjige o tem, pogovarjajte se z ženskami, ki so že rodile. Kajti po postih sodim, da zelo veliko žensk pri prvem porodu dobi umetne popadke, ker naravni niso zadosti močni ali jih sploh ni. Z dobro pripravo bi se to lahko bistveno izboljšalo. Porodi bi bili za mamice in otročke lažji in predvsem ne bi bilo posledic.
Ste že brale knjigo Sheile Kitzinger: Me matere?? Se na veliko razpiše o postopkih pri rojevanju otrok in je precej kritična do uradne medicine na tem področju. Predvsem je proti rezanju presredka, ki se dogaja sistematično in brez spraševanja.
Lep pozdrav!