Umetnost življenja ……….
Dobro jutro, prijatelji.
Še ena sobota in še ena nedelja sta pustili pečat v našem življenju. Še ena sobota in še ena nedelja sta postali preteklost in zgodovina. Kdo ve, kolikim bosta prav ta sobota in prav ta nedelja spremenili življenje, kdo ve, kolikim se bo njihovo življenje praktično obrnilo na glavo – na boljše, ali pa celo, gorje tem, tudi na slabše. In kje smo se znašli mi, prijatelji, v tem preteklem vikendu? Kako smo mi živeli dano nam soboto in nedeljo? Upam, da se nihče izmed nas ni našel med tistimi slednjimi, katerim je življenje prineslo tudi nekaj ne preveč dobrega v teh dveh dneh. V kolikor pa se je to že zgodilo, potem se ravnajmo po nasvetu Z. Modreja, ki pravi, da:
“Umetnost življenja ni v tem, da vzamemo to, kar si dobrega izberemo, ampak v tem, da sprejmemo, kar nam je neizogibnega izbralo življenje; in skušamo iz tega narediti kaj dobrega.”
Eh, v tem trenutku še nisem prepričana o enem svojem “podvigu”, pa vendar; v kolikor bom ugotovila, da podvig ni bil izpeljan po mojih željah in je tako seveda ostal tudi neizpolnjen, bom pač poskusila znova; mojo trpkost, nezadovoljstvo ter jezo pa bom omilila prav z gornjim Modrejevim nasvetom in skušala iz prvega poizkusa potegniti nekaj, kar mi bo prav prišlo pri drugem poizkusu – to bo tisto, ko bom skušala iz neizogibnega narediti nekaj dobrega.
In nekaj dobrega želim to jutro in ta dan tudi vam. Naj se slehernemu izmed vas zgodi nekaj, kar vam bo dan polepšalo, popestrilo, zjasnilo zgubano in zaskrbljeno čelo, vneslo v vas vedrega duha ….. Morda bo to že samo ponovno javljanje naše Čebelice, pa Saška, pa Mambice, Štumpija, morda se ponovno oglasi tudi Medo, pa Papilon, Edi …. pa preljubi Gabrijel ….. morda pravim. Morda bo jutranje oglašanje siničke, ki se je začela počasi oglašati in nam naznanjati tisti prečudoviti čas, čas, ko bo ponovno prebujanje življenja naredilo svoje …. svoje v naravi, v človeku, v našem bivanjskem okolju, …..Vzemimo to za tisto dobro, ki nam bo dan naredilo lep in sončen!
Torej – lep dan vsem,
Mariči
Oh, ljuba čebelica, ta tvoj “Aha”, je “melem za moju
dušu”. Willcommen! Wellcome! Benvenutti!
Ah, kaj, D O B R O D O Š L A SPET NAZAJ!!!
Mariči
Jutro vsem..točno to Marija ja..uhh sem pretresena..tam na mladih..kako potrta zalostna srca.Vsi govore nekaj o samomoru.Na zdej bom pa še tuki zatezila.včeraj kar spat nisem mogla,sem vztrajala do jutra.Naš miki ga je nekaj biksal…na potem naju je pa se net zafrknu…
Ohhh res kr zalostna sem..ko takole mladina omahuje in premišljuje o najhujšem.Pa kam bi prišli..le kdo nima problemom.Rada bi pomagala.pa imam še sama en kup “sranja” za urediti.Tud meni zmankuje na čase energije..pa se zarad tega še ne dam.Ma grebla bom no konca..
No potem pa še tole zdravje..ehhh vsi trije smo podlegl tem zoprnem prehladu.Otroci in jaz.
Uhhh se komej vlečem naokoli..pa čiham apččččihhhhhhhhh..upam da vas ne okuzim..
Ojla mucica, nikar obupati, res ne. Enega čajčka si
skuhaj, potem pa nogri enega 0,5 šnopčka, takega
domačega, takega, ki naredi prave koraldice, ko ga
pretreseš, pol se pa na fotelj usedi in se prepusti
za par minutk sprostitvi! In ko ti postane rahlo toplo,
odtavaj po stanovanju in naredi ravno tisto, kar ti
tisti hip najbolj prija. In kljub prehladu na moč uživaj,
in pregnala boš slabovoljnost, prehlad, pomanjkanje
energije se bo popravilo in …… misli na nas!
Boš videla, takoj bo bolje …… jeeeeeeee!!!!!
Mariči
Res bi ma kaj cel deci če bi upala..Pa se bojim,da bi me že sam požirk preveč zavrtel.Vzrokso moji soncki..če jest padem,kaj bo-seveda od alkoholnih hlapov..heheh enostavno ,odkrito ne upam tega narest..me bi preveč zavrtelo..heheh
muca,ki se veselo potaplja pod vodo..blopbloppa nemole govolt k ma zasdtopan nos..d..*******