Umrl Damian Cavazza
Kot da bi nad družino viselo prekletstvo. Iskreno sožalje svojcem. Saj tudi res visi. Jaz sem vedno, ko sem brala Borisa govoriti o pokojnima ženi in sinu, imela občutek, da tega še ni konec in žal je bil moj občutek pravilen.
Žal mi je čednega in nadarjenega mladeniča, ki je prerano odšel. In zelo mi je hudo za Borisa, pokopati dva sina in ženo – preveč za enega človeka, veliko preveč.
Res upam, da ne boste nadaljevale kreganje v tej temi, ni spoštljivo.
V moji družini se je dogajalo podobno… Jaz sem izgubila dva bratca, še dojenčka, moja mami že zdavnaj obe mlajši sestri (obe sta bili stari med 30 in 40), njeni starši, torej moji stari starši, niso dočakali niti 60. rojstnega dne (mama je očeta izgubila že konec OŠ). Ne vem, od kod se vzame tako slaba karma.
Pri nas se je potem ustavilo in v družini in ožjem sorodstvu ni bilo smrti že cirka 25 let. Upam, da bo tudi za družino Cavazza z Damjanovo smrtjo konec tragedij (kar smrt mladega človeka gotovo je).
Lahko se zadušiš med spanjem, ja. Sama imam preveč želodčne kisline in moram imeti dieto. Če se zvečer pregrešim in jem recimo salamo, čokolado ali vloženo zelenjavo, je vprašanje, če bom preživela noč.
Velikokrat, ko še nisem vedela, za kaj gre, sem se ponoči zbudila v paniki, saj nisem mogla ne požirat in ne dihat. Hlastala sem za zrakom in sem mislila, da bom umrla. Na srečo me je mož udaril po hrbtu, da sem lahko zakašljala, potem pa letela v wc. Z mene je šla sama kislina.
Vse je mogoče.
