Umrl mi je pes
Ja, sej vem, da se boste nekteri zgražali, kaj sploh pišem….sej sem razmišljala al se naj odjavim, pa sem se odločila, da se ne bom. Umrla mi je moja psička Nemška bokserka stara 10 let. Ponoči ob 01.30 so jo evtanazirali. Zelo mi je hudo…..danes sem si vzela kr dopust…ne morem v službo. Tisti, ki nikol niste meli psa, ne komentirajte.
Ja , zelo dobro te razumem, jaz sem lani doživljala isto-samo naš je bil star 15 let. In mi smo že prej kupili še enega , da sta se nekaj časa še družila. In to se mi zdi najboljša odločitev.
Ko so me z klinika poklicali , da mu ni pomoči sem v službi jokala kot dež ,, in so sodelavci mislili da mi je umrl kdo od domačih.Srečen bo vaš naslednji kuža.
Mi imamo zdaj samojeda,krasen pes, malce zahteven za nego.
Imam kužiko in vem, da me 1x tole čaka 🙁
Hudo mi je zate, ker vem, kako se navežeš na te “mrcince”….. vem, da ti bo nekaj časa hudo, vendar naj te bodri misel, da ste skupaj preživeli lepe in zabavne dni, da si mu omogočila lepo pasje življenje in da je bil verjetno srečen kuža, če je imel tako ljubeče lastnike.
Ko bo prišel pravi čas, pa ti predlagam, da ponovno pogledaš za malo kepico s prijaznimi očkami, ki ti bo dala veselja, ker samo tako ljubeči lastniki so pravi lastniki psov.
Želim ti, da ti težki dnevi, čimprej minejo. Objem zate!
Sožalje…vem, kako ti je…ti pa svetujem, da kupiš novega kužka. Ker če ga ne, bo vedno neka praznina nekje.
Tistemu pa, ki pravi, da žival pogine. Tudi človek je žival. Mogoče je najinteligentnejša žival, je pa vsekakor sebična žival. Se ti res zdi, da je nekdo, ki človeku, ki žaluje, ni sposoben dati uvidevnega komentarja ali pa vsaj držati jezika za zobmi, kaj več od živali?
imam pa muce. ker živim blizu ceste je neizogibno, da vsake toliko časa katero povozi, recimo vsako leto eno. kljub temu imajo nekatere moje mace že 5+ let, sosedove so pa še starejše. na te smrti sem se nekako “navadila”, ker jih zapirati nočem, glede ceste se morajo pa same paziti. me je pa globoko prizadela smrt enga od mačkov, ki smo ga po nesreči zaprli v pralni stroj. imeli smo takega, ki se je zgoraj odpiral in tja noter je maček enkrat šel spat. ker nihče od nas ni pomislil, da bo šel točno tja, smo vrata zaprli in ko smo jih naslednjič odprli – iskali smo mačka in enemu od nas je padlo na misel, da bi še v stroj pogledal, smo ga našli tam. te smrti pa res ne morem preboleti, me preganja in pekli, pa je od tega že dve leti. stroj smo dali stran, ga smo kupili novega, čeprav temu ni nič manjkalo, ampak kadarkoli vidim sliko tega mucka se razjokam. mislim, da si ne bom nikoli oprostila.