Imam briljantno službo, dobro plačana, lepi pogoji dela pa vse, ampak nekako ne vidim smisla, da izgubljam čas brez moža, ki je že v penziji.

Od kar mi je pred par meseci umrl sin, se mi vse skupaj zdi še bolj nesmiselno… da čas, ki nama je ostal (mož je 9 let starejši od mene), preživljava ločeno, namesto da bi uživala skupaj, ker ne veš, koliko nama je še sploh ostalo…

Meni še manjka 13 let do upokojitve, koliko bi morala imeti prihrankov, da bi lahko pregurala teh 13 let? Koliko stane, če bi si sama plačevala zavarovanje in delovno dobo?

Ima kdo kakšno idejo, s čim se bolj smiselno preživljati, od česa živeti, da bi lahko bila skupaj z možem (mož je invalidsko upokojen in ni več zaposljiva oseba)

Nekih hobijev, od česar bi lahko živela, nimam. Za branje knjig te nihče ne plača, za plavanje in ležanje na plaži in hoji po gozdu pa tudi ne.

Lepo prosim, za kakršenkoli nasvet bom hvaležna (aja, loto sva že poskusila, pa se ni obneslo)

V naprej hvala!

Lep dan!

“Koliko stane, če bi si sama plačevala zavarovanje in delovno dobo?”

Na to lahko kar pozabiš. Okoli 300e mesečno vplačuješ, vse ostalo je odvisno od politične garniture, ki bo takrat na oblasti. Eno je sigurno – denarna ne moreš dobiti nazaj.

kako to misliš, denarja ne dobiš nazaj?

mesečno vplačuješ 300 eur za zavarovanje in za delovno dobo, potem pa pri 65 letih greš normalno v penzijo (takrat bi imela tudi 40 let delovne dobe)

Zakaj pa ne bi zivela samo z mozevo penzijo? Ce imata lastno nepremicnino in sta skromna se vse da. Moja starsa zivita z eno penzijo (870e), pa si tudi kaj privoscita. Saj za branje knjig, polezavanje ne rabis denarja. Imejta kaksen vrticek, da pridelata lastno zelenjavo in uzivajta skupaj. Ni vama treba jesti steakov in ribjih specialitet. Ko bos ti dovolj stara bos itak dobila se svojo penzijo, sicer manjso, a bosta dve. Ce pa ti moz prej umre ti pripada poleg svoje penzije zraven se vdovska. Preracunajta in zacni uzivat!

Zakaj pa ne bi raje denarja, namesto v državo vlagala v kake investicije oz  varne naložbe za stara leta? Saj ne da boš obogatela(ali ap tudi, kdo ve?), vendar boš z vlaganjem v nekakšne penzijonske sklade ipd ,pa tudi navadni zavarovalnici   denar podarjala, dobila pa nikdar.

Tudi če zdaj nehaš delat, pa nekje zaslužiš, spravi ta denar za stara leta. Ali ni vseeno, če ga takrat jemlješ iz štumfa ali pa čakaš, da ti ga vrača država, če ti ga bi sploh.

Glede na situacijo in vrle kretene, ki se gredo politike, jaz v to ne verjamem.

Pohvalno, da bereš knjige. Si v skupini Knjižni črvek na Facebooku? Zanimiv mi je tvoj stavek, za branje knjig te nihče ne plača. Tudi sama sem si to že večkrat rekla. Oh, ko bi vsaj … Z umetnostjo se pri nas ne da zaslužiti, je premajhen trg in slovenski jezik. Morala bi kaj delati za tujino. Kaj sicer drugače delaš v službi? Mislim, da so ti že odgovorili, da je 300 € na mesec za plačevati.

Žal mi je za tvojo izgubo.

Še vedno si del družbe v katero si se vključevala z delom, druženjem in drugimi oblikami stikov. Sprememba ti spremeni navade in druge oblike življenja zato ne popuščaj ampak živi aktivno naprej. Morda kakšne nove navade, aktivnosti in podobno? Aktivnost ti usmerja razmišljanja in dobro se boš počutila. Mirovanje te bo ugonobilo in odvrni misli od tega.

hmmm.. torej, če ne rabim plačevat za delovno dobo (imam več kot 15 let delovne dobe, prej kot pri 65 pa itak ne morem v penzijo, ker bi šele takrat, če bi delala, imela 40 let delovne dobe, par mesecev pred mojim 65 rd. )

Bi pa rada bila zavarovana.. to pa ja. Koliko pa to stane?

Mož nima niti 600 eur invalidske penzije (hrvat), pa bi oba od tega težko živela. Saj imam še šoloobveno hčer v Ljubljani.

Pozanimaj se, ali ti socialna pomoč pripada. Če da, potem ni panike.

Torej si stara 52 let? Če imaš tako službo kot praviš ostani v službi, mlada si še. Saj sta z možem vsak dan popoldan in zvečer skupaj, vse vikende, dopusti…

Jaz imam 55 in si ne predstavljam, da bi nehal hoditi v službo čeprav grem čez 4 leta že lahko v penzijo.

ampak cez 13 let bo moj moz 74 let star… kdo mi bo vrnil ta cas, ko bi lahko prezivljala z možem?

Bi si pa našla 8 let mlajšega.

Statistično gledano bi potem škripnila oba približno ob istem času.

Umrl ti je sin in sedaj se sekiraš, kar nisi več časa preživela z njim. Sedaj želiš to popraviti na možu.

Ne vem, hči naj odpre Trade republic račun in vsak mesec nekaj denarja gor. Da bo vsaj ona morda čez 15 let imela nekaj denarja in se ne bo spraševala, kako z nič denarja pridobiti čas. Čas je denar. Če nimaš denarja, ne moreš kar tako dati odpovedi. Kaj misliš, da bi te državljani, ki plačujemo davke, futrali, ti bi pa lepo z možem uživala. To bi vsak, verjemi. Se bo treba drugače potrudit.

Na to bi morala misliti takrat, ko si začenjala zvezo z 22 let starejšim, žal je to tako.

Če imaš dovolj prihrankov, si odpreš s.p. in si samo plačuješ redne prispevke, delaš pa seveda vsako leto izgubo. Bodo minimalni, ampak na 6000€ letno kar računaj. Torej vsaj nekje 75 – 80.000€ za ta čas računaj, da potrebuješ.

Plus seveda denar, s katerim bosta živela.

9 let je starješi, ne 22

čez 13 let bom jaz 65 in on 74

Jaz vidim eno rešitev v polovičnem delovnem času, če bi se v podjetju strinjali. Pa delaš strjeno tri dni, ostala dva dni si pa prosta.

In zakaj bi ji pripadala socialna pomoč, če bi samovoljno zapustila službo?

samo to je pa res super slišat, ampak ja.. če bi se delodajalec strinjal.. je še pomemben del

ker kaj potem to zame pomeni; da dobim polovično plačo?, ampak tudi delovna doba mi gre potem samo na polovico, kako je s tem?

Najprej sozalje ob izgubi otroka.

Trenutno te smrt izcrpava in te je toliko pretresla da te poskusa onesposobit za vse.

Poskusaj sprejet, kolikor mores, vzami si cas za zalovanje. Morda bolnisko, daljsi dopust. Po nekaj mesecih ali 1 letu bos stvari le malo bolj drugace gledala.

Vedi da pa te bo vedno bolelo, velikokrat bos imela solze v oceh in zalostne dni, ampak tako je ko imas nekoga rad in si ga izgubil.

Zelim ti veliko miru, potrpezljivosti in da dozoris v tem procesu zalovanja.

Vedi da pa je otrok vedno s tabo, te gleda spremlja tvoj korak in je tudi njemu hudo. Tako da se se bolj potrudi, da ne bo se on toliko bolj zalosten zaradi tebe.

Nasi pokojni so zelo povezani z nami in vidijo vse kar se nam dogaja. Vcasih bi se kar strgali od gor in nam prihiteli pomagat v stiski pa so tam druga pravila.

Ne bo dolgo obstajal se ta svet naj te to tolazi in se bosta nebo pa zemlja spet zdruzila in boste skupaj. To tudi mene tolazi ko mi je hudo za pokojnimi.

Iskreno sožalje ob smrti sina. To je bil zate domnevam zelo hud udarec, ki se ga ne da kar preboleti.

Jaz ti svetujem, da hodi v službo še naprej. Boš med ljudmi, skoncentrirala se boš na delo in ne boš toliko mislila na žalost. Doma boš lahko hitro postala depresivna. Če končaš z delom ob 16.00 uri, si še vedno lahko toliko ur z možem. Če imaš še kakšnega otroka, pomisli tudi na njega. Če imaš dobro službo, če se dobro razumeš s sodelavci, je škoda, da ostaneš kar doma. Doma ne bo denarja, ne bo nič. Jaz sem ostala doma pri 55. letih, po sili razmer, ker je podjetje šlo v stečaj.

Vsekakor, življenje je tvoje, tvoja je odločitev, za kar koli se boš odločila. Glej, da ti kasneje ne bo žal. Vedi pa, da če boš doma, da boš o pokojnem sinu še bolj razmišljala, še bolj boš trpela.

Vse dobro, srečno.

Seveda gre vse na pol, če delaš polovičko.

Pol plače, pol regresa, pol delovne in pokojninske dobe.

Kako pa misliš, da bodo gledali v službi, če si bi nekdo vzel kar tako leto dni bolniške, pa ni bolan? Pa kdo mu jo bo napisal? Ali pa leto dni dopusta (ki seveda ni plačan!)?

To ze ona ce kako ce je mozno ipd. Kaj pa ce je v depresiji, a mislis da niso na bolniski, celo v bolnici ipd?

Saj se bo sama odlocila.

Najbolj je zanimivo to, da se mi ne zdi, da je to zaradi žalovanja. Že prej mi je bilo težko, ko sem pomislila, da morda z možem nimava več veliko časa (sva se pozno spoznala), jaz pa ga ”zapravljam” v službi.

S tem, kar sem doživela ob ”smrti” sina, pa se mi zdi, da mi je to odprlo oči, vse je postalo nesmiselno. Služba ne izpolnjuje mene, moje duše, pač oddelam kar moram, dobim vse bonitete, da lahko lepo živim.. vse ok.

Ampak.. ne vidim smisla.. razen denarja, ki ga itak ne rabim tolko.. edino, da prej neham delat, kot fuzbalerji koliko prej?? torej moram računat po 300 eur na mesec, in kar porabiva…

Je kaka šansa, delat od doma, nekaj pisat, tipkat.. svetovat? imate kako idejo?

Odpres s.p., tece delovna doba, imas zavarovanje, stane 550 eur na mesec. Dokup delovne dobe 6000 na leto.

Delaj po 4 ure in si 4 placuj.