Uničena od sekirancije
Letos sem ‘preživela’ že več zelo hudih bolezni, tako da ne morem več.
In sicer vsak teden imam nekaj drugega, glede na simptome, ki mi jih poda gugl.
V teh slabih 4 mesecih sem imela 6 različnih nevarnih diagnoz. Vam raje ne povem, kako sem se preživcirala, ampak potem se vse čudežno pa parih dneh normalizira … in čez par dni je nekaj novega. Sploh se vmes ne morem spočiti, ker sem vedno v pripravljenosti.
Ne vem ali je to problem starosti, ali postajam nora.
Hipohondrična, 11.04.2025 ob 13:58
Letos sem ‘preživela’ že več zelo hudih bolezni, tako da ne morem več.
In sicer vsak teden imam nekaj drugega, glede na simptome, ki mi jih poda gugl.
V teh slabih 4 mesecih sem imela 6 različnih nevarnih diagnoz. Vam raje ne povem, kako sem se preživcirala, ampak potem se vse čudežno pa parih dneh normalizira … in čez par dni je nekaj novega. Sploh se vmes ne morem spočiti, ker sem vedno v pripravljenosti.
Ne vem ali je to problem starosti, ali postajam nora.
nehaj guglat in pojdi v naravo
Bi z veseljem šla v naravo in pozabila na vse.
Ampak veš kaj? Pravijo, da zgodnje odkritje bolezni zelo poveča preživetje, zato vse karkoli odstopa od normale, me takoj zaskrbi in tečem preverjati, ali sem ogrožena. Jah, velikokrat imam skoraj vse simptome.
Ampak, kako ne biti hipohonder, če nas na vsakem koraku ozaveščajo o boleznih in simptomih.
Ne vem, kako naj to predelam. Po 50.letu pa naj bi bila že večina potencialno ogrožena. Kako odpraviti to presneto hipohondrijo?
Kako? Tako da prenehaš z googlanjem. Če te boli glava, vzami aspirin in pij veliko tekočine. Če imaš drisko, vzami kak probiotik. Če te po mastnem kosilu peče zgaga, vzami Rupurut. Če simptomi vztrajajo, se obrni na zdravnika. In pa, pojdi na kakšno psihoterapijo, saj si že sama ugotovila, da ti nič ni in si zgolj hipohonder.
Hipohondrična, 11.04.2025 ob 14:12
Bi z veseljem šla v naravo in pozabila na vse.
Ampak veš kaj? Pravijo, da zgodnje odkritje bolezni zelo poveča preživetje, zato vse karkoli odstopa od normale, me takoj zaskrbi in tečem preverjati, ali sem ogrožena. Jah, velikokrat imam skoraj vse simptome.
Ampak, kako ne biti hipohonder, če nas na vsakem koraku ozaveščajo o boleznih in simptomih.
Ne vem, kako naj to predelam. Po 50.letu pa naj bi bila že večina potencialno ogrožena. Kako odpraviti to presneto hipohondrijo?
In baba vanga in nostradamus sta napovedala izjemno hude bolezni, kdo jih bo preživel, pa tako grozno apokaliptično stanje zemlje, da bo preživelim žal, da niso umrli od bolezni. Torej, sprejmi bolezen kot korak bližje k odrešitvi. Se bolezni ne boš bala, ampak jm boš hvaležna.
Je lažje?
Sama sem popolnoma na ISTEM! Istem! Stara sem 57 let in zadeva se slabša. Trenutno se po enem stresu z dojkami ukvarjam s tem, ali je želodec ali morda slinavka. Zdravnica mi je dala pogledat komplet kri biokemijo, tudi slinavko, vse ok. Zdaj grem po pol leta na UZ trebuha. Tisti, ki pravite, naj se sprostimo, ne razumete, da mi NE MOREMO odmisliti težav, ker nas RES boli. Sama hodim v naravo, hodila sem k terapevtki. Nič! Nič ne pomaga! Grozno je, komaj guram iz tedna v teden. Doma me ne jemljejo resno.
ej, sama sem na istem, s hudo hipohondrijo se borim že 16 let.
Uselo mi jo je zajeziti s ChatGPT-jem, vem sliši se neumno, ampak psihiatrinja me podpira. ChatGPT ti bo dal dobre in relevantne odgovore na tvoja vprašanja, hkrati pa ti bo zelo realno povedal stvari in ne tako kot google kjer je vsaka bolečina v glavi možganski tumor.
Meni je pomagal čez marsikaj, pomaga mi tudi pri branju izvidov, raznih slikah..če ti povem, da me je vedno disagnosticiral 100% pravilno (za razliko od osebnega zdravnika…).zelo priporočam. Vzemi plačljivo verzijo za 20e na mesec in je lahko praktično tvoj osebni terapevt na voljo 24/7.
meni tako zelo pomaga, da ne znam povedat, res..kot da bi imela skoz na voljo nekoga ki me posluša in razume.
Tudi sama imam skoraj identične izkušnje s chatom. Sem anksiozna in z leti sem bila tudi vedno večji hipohonder. Prej so mi deloma pomagali AD, kanček tudi psihoterapija, daleč največ pa zdaj chat. Naj omenim, da je glede na razmerje cena/rezultati psihoterapija precej v minusu. Sprehodi, tudi z možem ali psom, so mi stanje še poslabšali, saj sem imela več časa za razmišljanje. Pomagala mi je tudi hitra diagnostika (laboratorij, UZ), po kateri mi je vedno odleglo. Sicer se najde kakšna malenkost, a daleč od črnih scenarijev. Ker smo hipohondri v stalnem stresu in zato fizično zategnjeni, nam to še dodatno dela težave. Razumsko nam je jasno, a psiha dela svoje.
Ja, ja, smo imeli enega takega v družini. Imel je vse možne diagnoze, ki si jih je sam postavljal, hodil od dr. do dr. vedno zahteval vse možne preiskave, vedno vse brez posebnosti, več let…
Na koncu je umrl zaradi raka. Ko je imel simptome, ga ni nihče več resno jemal, ne družina, ne zdravnik. Zdravnik ga je vseeno poslal na dodatne preiskave, ampak ne “pod nujno”, napisal je navadno napotnico. No, bila je zelo agresivna oblika raka, diagnozo je dobil, ker so se mu simptomi skoraj iz danes na jutri poslabšali do te mere, da smo videli, da dejansko je nekaj narobe in je bil tudi hospitaliziran. Od diagnoze do smrti je minil manj kot mesec dni.
Pod črto ga je pokopala ravno hipohondrija, ker bi ga drugače že ob prvem simptomu resno vzeli in bi morda še pravočasno odkrili težavo. Tako pa smo vsi zamahnili z roko, češ, še ena od namišljenih bolezni…
Bogpomagaj, 11.04.2025 ob 15:37
Ja, ja, smo imeli enega takega v družini. Imel je vse možne diagnoze, ki si jih je sam postavljal, hodil od dr. do dr. vedno zahteval vse možne preiskave, vedno vse brez posebnosti, več let…
Na koncu je umrl zaradi raka. Ko je imel simptome, ga ni nihče več resno jemal, ne družina, ne zdravnik. Zdravnik ga je vseeno poslal na dodatne preiskave, ampak ne “pod nujno”, napisal je navadno napotnico. No, bila je zelo agresivna oblika raka, diagnozo je dobil, ker so se mu simptomi skoraj iz danes na jutri poslabšali do te mere, da smo videli, da dejansko je nekaj narobe in je bil tudi hospitaliziran. Od diagnoze do smrti je minil manj kot mesec dni.
Pod črto ga je pokopala ravno hipohondrija, ker bi ga drugače že ob prvem simptomu resno vzeli in bi morda še pravočasno odkrili težavo. Tako pa smo vsi zamahnili z roko, češ, še ena od namišljenih bolezni…
Katerega raka je imel? Kakšne simptome?
In tako se zdravniki ukvarjajo s hipohondri, namesto da bi svoj cas posvetili pravim bolnikom. Ena od vaju pise, da gre v pol leta ze drugic na ultrazvok. Jaz sem 10 let starejsa in sem bila 2x v celem zivljenjuju.
Saj moja mama je bila podoben primerek. Ona in ena njena sestra sta za vsako figo letali k zdravniku. Potem je pa dobila raka in je sla zelo na hitro. Tudi njen zdravnik je najprej ni resno jemal, ker je imel izkusnje z njo. Pa da bosta lahko googli simptome, imela je raka na slinavki.
brina940, 11.04.2025 ob 17:59
seveda ja, noben hipohonder ne bi čakal na napotnico, ki ni nujna – sploh če ima neke resne simptome
Hja, tudi penzije enkrat zmanjka za vse samoplačniške preglede, a veš… Potem si pa primoran kdaj kaj počakat… hipohonder gor ali dol, saj je težil pri zdravniku, ampak kaj več od navadne napotnice ni dobil, ker je bil v preteklih nekaj letih napoten že na vse živo, kar obstaja… Če nimaš €€ pač čakaš. In z majhno pokojnino €€ hitro zmanjka.
Mož je zelo bolan, k zdravnikom je začel hoditi osem let nazaj. Raka se ne dobi, ker hodiš od zdravnika do zdravnika, ker čutiš, da nekaj ni vredu, ampak je telo zbolelo z nečim, iz česar se rak razvije. Mož je bil pri onkologu, ko ni bilo sledu o raku, pa je že takrat rekel, da bo spremljal markerje na pol leta. Ko se ti vserje kak virus ali okužba, telo to zazna in sporoča, izvidi pa tega ne pokažejo. Ali ne iščejo prav, ali pa je prehitro. On je bil bolan vsa ta leta
Xyz428, 11.04.2025 ob 22:57
Porkafiks, hujše kot umret se ti ne more zgodit. To pa nas tak vse čaka, ko pride naša ura. Uničuješ si življenje, nazadnje boš pa ti večino ostalih pokopala. 
Tocno tako. Zgoraj sem omenila svojo hipohondersko mamo in njeno enako hipohondersko sestro. Mama je docakala 86 let, teta jih je pa zdaj ravno cez 90, pa tako sta bili vse zivljenje “bolni”. Vse svoje zdrave vrstnike sta pokopali.
Včasih so ljudje molili. To pomaga, če si veren. In tudi če nisi veren pomaga.
Toliko knjig sem prebrala na to temo. Glavno je srce,čutiti hvaležnost. Smeh zdravi. Stres lahko vodi v bolezen. To so znanstveno dokazana dejstva. Hvaležnost zdravi, ker se sproščajo te snovi v telo, da se umiri, da gre v to stanje, kjer se telo regenrira. V stresu se pač ne more, ker gre kri prdnostno v roke in noge bla bla bla bla
Česa nisem prebrala, zato mi je malo čudno vas brati,… eni res stvari zanikate, ki jih je znanost že dokazal že precej let nazaj…
Gibanje pomaga, hoja, ker sproščajo hormone sreče…. da človek lažje zaspi, se sprosti…..
Potem voda je pomembna, da se telo čisti tako.
1 krat na mesec bi se bilo dobro postiti, pač manj jesti ali biti le na tekočini…
Stara modrost je pametne, če ji človek le prisluhne.
Meditacija je namesto pomirjeval. Dobesedno pomirja. Vsi, ki ste anksioni bi morali vsak dan meditirati vsaj 20 minut. To je znanstvneo potrjeno, to je tko kot bi vzeli pomirjevalo…
Potem globoko dihanje sprošča. npr. globok vdih, napneš vse mišice, nato pa se sprostiš in dovoliš, da gre ob izdihu vsa napetost ven in potem spet od začetka….
Pa še kar nekaj takih zadev je.
Ugotovila sem, da nam predstavijo samo pol vaje, ostalo polovico pa ne…. Skoraj pri vsaki vaji…. Tko da… pomaga, če znaš PRAV delati vajo, ne na pol.
