Avtorica, karma is a b*, pa čeprav čez toliko časa, ki se je prenesla na tvoje najdražje. What Come arround, goes arround.
[/quote]

What goes around, comes around!

ja, večinoma so buliji manj empatičnih od drugih ljudi. Kar pomeni, da lahko, da svojih otrok ne čutiš, ne razumeš in ne poslušaš dovolj. Preveč si samo osredotočena na posledico, ki je vidna ( ocene, dopuste, urejenost,..), kot pa na predlogoj – odnosi v družini. Tvoj odnos z otroci. Imaš pikre pripombe? Nič ni dovolj dobro zate? Pricakuješ hvaležnost s strani otrok, da ti jo izkazujeta z lepimi ocenami in pridnostjo, ker jim kuhaš , pereš, se z njimi učiš ali jih voziš na dejavnosti? Pričakuje hvaležnost tvoj mož, ker jima plačuje lepe obleke in družinske dopuste? Razmišljaj o vaših idnosih, ne o idnosih v šoli. Ce bosta doma brezpogojno sprejeta in ljubljena takšna kot sta, magari mozoljasta dvojkarja z zmečkanimi zvezki in črnim za nohti in razmetano sobo, bosta sama sebe imela rada in se spoštovala vse življenje. Seveda vztrajaš pri nekih zahtevah, ni pa njihova pridnost pogoj za to, da ju spoštuješ, da si do njiju prijazna, da ju čutiš in jima posvečaš čas. Ko bo to delovalo, bodo zudi njuni odnosi z drugimi stekli sami..

Tako poduhovljena, pa ne veš, da otroka nista kriva, če imata trapasto mamo.
[/quote]

Ne rečem, da gre za to v tem konkretnem primeru, ampak vse duhovnosti govorijo o prekletstvih, karmi ipd. Jaz verjamem, da to kar seješ žanješ. Vsak naj verjame kar hoče, pa tudi sam naj naj presodi, če vzame tudi to možnost v zakup.
Razlog zakaj sta tvoja dva otroka na strani trpinčenih je morda tudi v tem, ker se še vedno nisi otresla starega vzorca in morebiti na svoje otroke deluješ na enaki ravni kot na tiste, ki si jih verbalno trpinčila v OŠ, samo da je bolj zabrisano, nezavestno … Otroci so pa kot gobe, vpijejo tudi misli.

To verjetno zato, ker si s tvojim počutjem (ne)hote nadaljevala tudi doma in bullingirala moža in otroke. Zlomljeni otroci, tako niso nikoli uspeli uspeli razviti ustreznih socialnih kompetenc…

Opet ena matka z njenimi predstavami o življenju. Moja matka je bila bajev času šolanja med priljubljenimi, če ne celo kolovodja. Še sedeja ima en kup prijateljic iz OŠ in srednje šole in faksa in je v naši bajti bolj podobno železniški postaji kot pa mirnemu domu.
Zamislite si njen obup, ko je njeni hčerki dovolj tiha sobica, skladovnica knjig in 1 prav tako mirna in tiha najboljša prijateljica že od vrtca. V šoli se se počitila sprejeto, sošolci so me imeli radi, učitelji prav tako, ampak nisem pa rinla v neke glasne družbe, najraje sem bila, da mi dajo mir, nekje v kotu sem počvekala s svojo bestičko in potem ob prvi priliki domov. Še na kosilo se mi dalo čakat včasih 😉
Še dobro, da je sestra navdušena nad istim šundrom kot mati, da mi da mir in da mora sestro vozakat od dejavnosti na dejavnost pa na nastope itd itn 😀

Karma. Preberi kako knjigo. Zakon karme. Ja, upam, da vsaj malo trpite, da ima tole zafrkavanje smisel. Ali sre ko kamen brez čustev? Poskusite se mogoče rešit karme, očistit. Naredite dobro delo za socialno šibkejše. Pidarite premajhne obleke od otrok, najbolj zanemarjenemu otroku. Plačajte komu krožek priprave. Piskusite se z nečim odolžit.

Ah draga moja mona, temu se povsem preprosto in z eno besedo reče KARMA :))))
Kar verjami vanjo, ker te je doletela. Ne domišljaj si, da si kaj tako posebnega, da te ne bi. Še vsakega je. Na žalost ne udari vedno nas ampak definitivno pa tam kjer najbolj boli :))))
Ti se mi ne smiliš niti pod točko razno, tvoja otroka pa zelo! Reveža nista kriva, da imata takšno mamo….ampak kaj čmo, tako je to v življenju. Zdaj pa glej kako se boš obnašala v nadaljne, da ne bo revežev še bolj teplo, medtem ko se boš čudila kot kura zrnu oh zakaj, le zakaj :)))

Končno dober odgovor in pojasnilo avtorici. Seveda se ona tega ne zaveda, še na misel ji ne pride lastna krivda vzgoje svojih otrok. KJe pa, ona vse ve in zna, verjetno ima tudi copatastega moža.
Otroci se pri tako močno dominantnem staršu prelevijo v upornika ali nevidnega otroka, odvisno od prirojenega temperamenta. Zavožena vzgoja otrok je težko popravljiva, na take pohlevne ljudi se kasneje v življenju lepijo sami agresivneži, naravnost zavohajo jih.
Mami pa ni jasno, čeprav vse ve in zna, kaj je narobe z otroki, celo na mon se obrača po pojasnilo.
Jebala vas karma, Viharni bi rekel ničvredna zabita multinična monovska drhal, ki razen blesavosti ne premore nič drugega.
Ja, Viharni je eden od bolj redkih pametnih na tem forumu, boleče direkten, večinoma ima prav.

spel se ti nekam, takim kot si ti ne bom nikol odpustu, pa če bo treba boš na un stranstvu skozi gledala, kako je če ti očitajo, kar nimaš od ostalih.

Spostovana gospa kura!
Vse pride enkrat domov, zal mi je samo da se to dogaja otrokom in ne vam.
lp
dr. psih. Pevt Tera

Ja draga moja, karma je smotana rec. Predvidevam da si jih vzgojila v nadute, naegotripirane samovsecneze. Zdaj placujejo nedolzni otroci ceno za tvojo neumnost. Kot mati si pogorela na celi crti. Zelo, zelo, zelo slaba mati.

Ja, ni nas malo, v otroštvu od staršev odrinjeni, od okolice zasmehovani. Boga so ubili v nas že v rani madosti. Nadaljevalo se je v odrasli dobi, vedno sklonjene glave v zakonu, v službi, praktično povsod. Nihče nas ni cenil, če smo se še tako trudili, nikomur se nismo smilili, prezrti od vseh. V očeh okolice čudaki, v nas pa velika bolečina pomešana z zamero.
In kaj lahko storimo, ne kaj prav veliko, vzorec poteptane otroške duše je težak na tone, če kdo misli, da je možna osvoboditev o tem ne ve nič.

Si grd/a, umazan/a, za nič sposoben/na, nič ne znaš, nič ne veš, zakaj imam take otroke, bil/a si nezaželjen/a, jaz sem bil/a v tvojih letih v vsem boljši/a, si najslabši/a od vseh…. ni konca, vse v tem stilu. Težko otroku, ki je kaj od tega poslušal, ima malo možnosti za lepo življenje. S tem začnejo skrbniki, ne nujno starši, nadaljuje okolica.

Za malo čudne veljamo od nekdaj, umikamo se v osamo, živali so naši edini prijatelji, zaupanja v ljudi že dologo ni več, če je kdaj sploh bilo. Veljamo za ljudi z malo čustvi, ker smo slabo odzivni in zaprti vase… Kakšna zmota, v nas je čustveni kaos brez vsakega reda.

Mladi starši, pazite na vzojo svojih otrok, ne denar, ne materialne dobrine, ne brezsmiselna tekmovalnost niso tisto, kar lahko osreči vašega otroka v odrasli dobi. Če bodo znali zares potrebnemu priskočiti na pomoč in nepotrebnemu odločno reči NE, ste svojo vzgojno nalogo naredili z odliko.

Pehta pehtica…zakaj si pa ti bila bully?
Zakaj si se podredila nekemu vodji “klana”, ki je teroriziral druge? A si se podredila zato, da se ne bi spravljal nate? Da odvrneš pozornost od sebe, ker so obstajale možnosti, da postaneš tudi ti tarča?
In da se temu izogneš, pokažeš s prstom na drugega, šibkejšega. Podpreš pa seveda hudobijo.
Saj veš: Napad je najboljša obramba.

Morda si bila vodja klana prav ti.

No, zakaj si bila bully?

In zdaj boste prišli vsi luzerji na svoj račun, da boste obračunali z eno mamo, na monu, ker nekoč niste imeli jajc?

Včasih pomaga menjava okolja. Ste v majhnem kraju, kjer vas poznajo, vas kakšni ljudje ne marajo? Vse to se prenaša na otroke, otroci poslušajo odrasle in se znesejo v šoli. Pri nas je bilo isto. Ne bi mogla reči karma, ker jaz sem bila edina v osnovni šoli , ki sem bila prijazna do zatrtih. Torej ravno obratno od tebe.
Dali smo jih v drugo šolo, v drug kraj, kot da so drugi otroci. Nobenega zafrkavanja, imajo prijatelje. Razmisli avtorica o tem

Včasih pomaga menjava okolja. Ste v majhnem kraju, kjer vas poznajo, vas kakšni ljudje ne marajo? Vse to se prenaša na otroke, otroci poslušajo odrasle in se znesejo v šoli. Pri nas je bilo isto. Ne bi mogla reči karma, ker jaz sem bila edina v osnovni šoli , ki sem bila prijazna do zatrtih. Torej ravno obratno od tebe.
Dali smo jih v drugo šolo, v drug kraj, kot da so drugi otroci. Nobenega zafrkavanja, imajo prijatelje. Razmisli avtorica

Lahko da je težava v tem,ko v vrtcu nisem podpirala dveh mamic, ki sta se spravljali na pomočnico. Ostali so bili tiho, jaz sem rekla stop!
Na vsak način so jo želeli zamenjat, lagali in pretiravali, vsi so vedeli da je gospa ok pa bili tiho. Jaz sem jasno dalanvedeti, da jih ne podpiram in da pričakujeta prednostno obravnavo njunih otrok in naj data gospe mir, ker je krasna pomočnica.

Pozdravljena,
sem oče dveh prekrasnih deklic. Opažam, da so se navade otrok zelo, zelo spremenile. Nekoč je bilo res, kot si napisala, da smo se spravljali na druge “šibkejše” ampak nekje v sebi smo vedeli kje je bila meja. Te danes ni. Otroci odraščajo v okolju, kjer se od njih že od majhnih nog pričakuje da so najboljši. Nihče nikomur več noče pomagati, posoditi zvezkov, razložiti snovi,… Odraščajo v egoistične, vase zagledane, nekulturne “psihiče”. Radi se primerjajo med sabo, so tekmovalni (kar je prav, do neke meje). … Moji dve zaenkrat še nimate teh težav, sta v vrtcu, ena tik pred vstopom v šolo. Ampak se že vidijo razlike. Poizkusi s kakšnim hobijem, ki ga obiskuje dosti otrok, da se bodo družili tudi izven časa šole. Predlog: vsaka vas, selo, mesto ima gasilsko društvo, ki vpisuje pionirčke in mladince. Ko opazujem otroke na vajah , ki jih izvajajo vidim, da jih ne učijo zgolj tekmovalnosti, ampak v prvi vrsti kako biti prijatelj. Kako ne obrniti hrbta “sotrpinu”, kako držati skupaj. Te vaje so fenomanalne, brezplačne in iz otrok privabijo tist nasmeh, ki si ga vsak starš želi. Tudi sam sem prostovoljni gasilec in ko bosta hčerkici stari zadosti (če bosta sami hoteli) zagotovo obiskovali te krožke. Upam, da sem ti vsaj malo pomagal. Pa lep dan še naprej.

Hahahha, ja seveda. Jaz sem bil tudi v oš bolj buli kot ne, to pač prerasteš tam nekje na prehodu v srednjo šolo. Tihe in nesamozavestne smo si pač privoščili. Moji otroci niso ne eno ne drugo, zlata sredina….aja, najbrž bo treflo moje vnuke, da bodo uboge žrtve, prenos tvoje kozmične energije.:)))) Ti se pa res iz teme v temo bolj sramotiš.
[/quote]

Življenje je še dolgo, mogoče jih bo pa kje drugje teplo. Ali pa tebe, glede na to, da se ti tvoje početje še vedno zdi ok. Avtorica se, za razliko od tebe, vsaj kesa.

Te je doletela karma, žal preko otrok, ki niso nič krivi.
Tudi mene so zafkavali v oš zaradi nekaj kg viška in mi uničili samopodobo. Vem, kakšna bolečina je, ko si zasmehovan. Žal jaz tem, ki so me zasmehovali, privoščim ravno to, da bi tudi njihovim otrokom počeli enako.

pozdravljena, moj otrok je na strani tistih, ki zbadajo. ko mi doma govori, ona je grda, tisti je debel, ona ima gnile zobe….
me zelo boli, probam se z njo pogovoriti, ko ji dopovem, da to ni prav, da besede bolijo, ji je zelo zal, vcasih se celo zjoce, ko vidi kako je bila nesramna, a kaj ko to traja samo do naslednjega dne, v soli se ponovno enako obnasa, doma mi vse pove-stara je 7let. nevem zakaj otroci to pocnejo, no ona odgovori, da njene prijateljice to govorijo in da tudi ona hoce to govoriti. da vam povem, tudi mojo hcerko zbadajo da je debela (sploh ni debela, ni pa suhica kot so te njene sosolke), ampak njo to ne gane, mi rece, mami jaz sem lepa, ker sem ista kot ti, tebi pa ati zmeraj govori da si lepa. moj nasvet, GOVORITE SVOJIM OTROKOM, DA SO NEKAJ POSEBNEGA, LEPI, POPOLNI. prav tako imejte spostovanje do partnerja, otroci so zelo dobri opazovalci.

Meni se pa zdi ravno obratno, da so ljudje sedaj bolj obzirni, tudi otroci. Stara sem 50 let, pa se spomnim, kako smo zasmehovali otroke z Downovim, vsi , jaz recimo nisem bila udeležena, sem se pa tudi posmehovala, ker si moral biti isti kot ostali, čeprav sem v sebi vedela da je to zelo grdo. Skrivaj sem jima včasih pomagala, pa odstranila žebljičke. Kako so jim zanalašč naštimali risalne žebljičke na sedeže. Tega danes ni, danes si ne bi upali. Je pa še vedno iskanje šibkejših členov med otroci. To bovedno bilo. Mogoče je smiselno zamenjati šolo. Hčerina sošolka je bila stalno žrtev zajebavanja s strani fantov, bila je bolj fantovska.Učiteljice so probale red narediti, ampak na dvorišču zunaj, na ulici ne morejo reda delati. Skoz so jo zajebavali, ji polili jakno, ji nastavili močerada v torbo, ji dali koprive v zvezke, skratka non stop nekaj. Uboga punca. Končno so se odločili v 8. razredu (prepozno, ampak bolje pozno kot nikoli ) za menjavo šole, ostala je v istem kraju, le druga šola, punca je zacvetela. Dobesedno. Jaz ne bi razmišljala in bi zamenjala šolo. srečno.

Sem kar malo presenečena, moja otroka sta sedaj že na faksu, ampak nikoli nista zbadala drugih. Hči se je umaknila, ko so ostali zbadali, potem pa se je pri kosilu prisedla k tisti punčki ki so jo zbadali. Isto sin, zelo prijazen. Ampak nikoli nista bila zvezdniška, učitelji so ju imeli radi, ampak sošolci se pa niso ravno spravljali na njih, a tudi priljubljena nista bila.

Karma.
Ker si sama bila prasica, sta tvoja otroka pokasirala tvojo karmo in sta sedaj ona dva taka.
Glede na to da si bila taka, ne boš razumela zakaj je nekdo odrinjen in kako se počuti.

Ne moremo mi sodit o tvojih otrocih.
Glede na to da si bila prasica, pa da danes verjetno nisi nič kaj bolj čustvena in sočutna, je verjetno problem v tem.
Ker se otroka ne znata vklopit, ne znata bit prijazna, delit igrače, morda niti ne znata komunicirat z drugimi sovrstniki.
Ne vemo koliko si ju učila tega.
A veš to kar so otroci deležni v vrtcu in tudi doma (koliko se družijo z drugimi otroci izven šole), s tem gor zrastejo in ne znajo drugače.
Eno je karakter, da je nekdo bolj tih ipd, ampak vseeno če je naučen da je prijazen, da se sprosti ko nekoga bolj spozna, potem ni odrinjen pri popolnoma vseh.
Je pa vsak primer različen …
Tudi če jima stišiš vse v rit, če sta karakteno za en drek, torej se nonstop kregata, žalita, ali pa želita izpast najpametnejša (ja, pametnjakovičev nihče ne mara), je to to.

Otroka pelji nekam na igranje, požri to da si mama in da sta ti največja angelčka in ničesar kriva, pa opazuj.
Boš videla kakšna sta.
Če si seveda pripravljena videt resnico.

Vse je odvisno od vzgoje.
In od karakterjev staršev.
Jaz sem bila tudi tarča v šoli, že pred začetkom šole, zaradi priimka, zaradi tega ker smo bili revni (pa mi nič ne manjka mimogrede), ker se nisem znala za sebe postavit.
Žalitve, tepež, razredničarki je dol viselo, samo da je šla po liniji najmanjšega odpora, ni da ni.
Nihče mi ni povedal kako lahko to naredim, glede na to da moja starša tudi nista bila ravno karakterno močna.
Še dobro da sem imela starejšega brata, ki je bil pa precej priljubljen, lušten, ki mi je povedal kako se lahko branim in takrat se je to umirilo.
Ko sem se naučila reči “ne” in kdaj pa kdaj koga v tri pisane poslat, sem imela mir.
Vsaj na zunaj, direktno, ni prišlo velikokrat nič do mene, na to kar je bilo za hrbtom se nisem oglašala.
Nisem bila priljubljena, ker je pač moj karakter tak da sem bolj tiha in sem sproščena ko je okoli mene manj ljudi, ampak lej ljudje smo različni.

So pa drugi dobro napisali, da otroci izražajo odnose doma.
Zakaj si ti bila bully?
Sta te starša imela rada, nista imela dobrih odnosov ali sta te zasmehovala, žalila, tepla?
Taki otroci vračajo potem vsak dan drugim otrokom, ker drugega ne znajo.
Če sta bila sočutna, bi tudi ti bila, tako da ziher nekaj ni bilo v redu pri tebi.
Isto je sedaj pri tvojih otrocih.
Prelepo bi bilo, da bi se otroci naučili samo dobrega, tako pa poberejo VSE, še posebej kar sami ne opazimo, vidimo, je podzavestno.
Če si dovolj razvita, se boš poglobila vase in dobila vse odgovore.

Sicer v karmo ne verjamem ampak tule pa… ti si bila bully in se sprasujes? Ocitno je se pravica na tem svetu, cisto nic se mi ne smilite. Sprasuj se kaj si ti s tem naredila drugim, nekaterim mogoce trajno… In ceprav svojih niti slucajno ne vzgajam v tem duhu in ne dovolim nobenih posmehovanj komurkoli tu lahko recem le pravica te je koncno doletela