Uporaba obraznih mask v času pandemije covid-19
Stališče Iniciative slovenskih zdravnikov
V Iniciativi slovenskih zdravnikov zavzemamo stališče, da je uporaba obraznih mask v šolah in tudi sicer v splošni populaciji, z namenom preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom, nesmiseln ukrep, ker:
so dokazi, ki podpirajo uporabo obrazne maske z namenom preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom, šibki (stopnja jakosti dokaza 4-7/7) (https://libguides.winona.edu/c.php?g=11614&p=61584);
obstaja veliko dokazov, ki ne potrjujejo učinkovitosti uporabe obraznih mask za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom;
je dokazano, da je uporaba obraznih mask otrokom škodljiva in onemogoča njihov optimalen razvoj;
je covid-19 za veliko večino otrok nenevarna bolezen
ECDC, december-2020: Absolutne številke težjih primerov hospitaliziranih otrok in smrtnih primerov ostajajo nizke (https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/COVID-19-in-children-and-the-role-of-school-settings-in-transmission-first-update_1.pdf)
Correspondence, Lancet, marec-2021: Pri otrocih in mladih odraslih ostaja tveganje za smrt majhno (https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S2352-4642{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2821{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2900066-3)
smo otrokom in mladostnikom s šolanjem na daljavo v epidemiji covida-19 na njihova ramena naložili nepotrebno breme. Pri tem smo kršili moralno-etična načela, ki smo jih v epidemiji dolžni spoštovati. (https://www.researchgate.net/publication/6409186_Evidence_and_Effectiveness_in_Decisionmaking_for_Quarantine)
Moralno-etična načela nas zavezujejo, da lahko med epidemijo posamezniku omejimo svobodo samo in izključno, če imamo za epidemiološke ukrepe prepričljive dokaze (in je nalezljiva bolezen nevarna). (https://www.researchgate.net/publication/6409186_Evidence_and_Effectiveness_in_Decisionmaking_for_Quarantine)
US CDC (Center za kontrolo bolezni v ZDA) težo oz. nevarnost bolezni podaja z IFR (Infection fatality rate), tj. s številom okuženih (simptomatskih ali asimptomatskih) bolnikov, ki zaradi bolezni umrejo. Iz podatkov (tabela 1) je možno razbrati, da bolezen preživi 99.98 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} otrok v starosti od 0-19 let, 99.98{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi v starosti od 20-49 let, 99.5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi v starosti od 50-69 let (https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/planning-scenarios.html)
Naše stališče temelji na naslednjih izhodiščih:
1. Študije o učinkovitosti uporabe obraznih mask
A. V večini študij, opravljenih do danes, so ugotovili malo ali nobenega učinka v zmanjševanju širjenja okužbe v splošni populaciji ob uporabi obraznih mask.
Maja 2020 je US CDC (Center za kontrolo bolezni v ZDA) v meta analizi ob pandemijah gripe ugotovil, da maske niso bile učinkovite niti kot osebna zaščitna oprema niti za zmanjšanje širjenja virusa. (https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/5/19-0994_article)
V poročilu ECDC (Evropski Center za kontrolo bolezni), objavljenem februarja 2021, so navedli, da niso našli jasnih dokazov, ki bi podprli učinkovitost nemedicinskih in medicinskih mask v skupnosti. (https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/covid-19-face-masks-community-first-update.pdf)
V poročilu Oxford centre for Evidence-Based medicine, objavljenem novembra 2020, so ugotovili, da ni dokazov o učinkovitosti mask pri preprečevanju prenosa virusa. (https://www.cebm.net/covid-19/masking-lack-of-evidence-with-politics/)
Novembra 2020 v Cochrane review dobljeni rezultati randomiziranih študij niso jasno dokazali zmanjšanja respiratorne virusne okužbe z uporabo kirurške maske med sezonsko gripo. Vključena so bila poročila 67. študij, objavljenih od leta 2007 do 2020, opravljenih v bolnišničnem okolju, šolah, vrtcih in pisarnah. Med zdravstvenimi delavci med opravljanjem dnevne rutine ni bilo očitne razlike v zmanjšanju prenosa virusa ob uporabi kirurške maske ali maske N95. (https://www.cochrane.org/CD006207/ARI_do-physical-measures-such-hand-washing-or-wearing-masks-stop-or-slow-down-spread-respiratory-viruses)
Aprila 2020 sta profesor dr. Brosseau in dr. Sietsema iz Univerze Illinois v Chicagu, ki se ukvarjata z respiratornimi in infekcijskimi boleznimi, zaključila, da je uporaba obraznih mask v vsakdanjem življenju neučinkovita kot osebna zaščita in tudi kot način preprečevanja širjenja virusa. (https://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2020/04/commentary-masks-all-covid-19-not-based-sound-data)
V študiji, objavljeni aprila 2020 v Nature medicine, so zaključili, da kirurške maske lahko preprečijo prenos humanega koronavirusa in virusa gripe pri simptomatskih osebah z znaki okužbe dihal. (https://www.nature.com/articles/s41591-020-0843-2)
B. Študije, ki navajajo, da je nošenje obraznih mask učinkovito
Nekatere študije navajajo, da uporaba obraznih mask učinkovito preprečuje širjenje novega koronavirusa in bi lahko preprečila nove okužbe. Večina teh študij uporablja neprimerno metodologijo. Značilno za njih je, da ne upoštevajo učinka drugih ukrepov, naravnega poteka števila okuženih, spremenjenih režimov testiranja ali primerjajo države z različnimi pogoji.
V meta analizi po naročilu WHO, objavljeni junija 2020 v reviji Lancet, so navedli, da maske lahko zmanjšajo verjetnost okužbe, vendar so študije večinoma obravnavale uporabo maske N95 v bolnišničnem okolju, ne pa običajnih mask v splošni populaciji. Stopnja dokazov je nizka in strokovnjaki so v študiji našli številne napake. (https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)31142-9/fulltext) Profesor Peter Jueni, epidemiolog na Univerzi v Torontu, je WHO študijo označil kot neuporabno. (https://pashev.me/files/swprs.org-who-mask-study-flawed.pdf)
V študiji, objavljeni maja 2020 v PNAS, so navedli, da je uporaba obraznih mask zmanjšala število infekcij v treh svetovnih žariščih (vključno z New Yorkom), vendar študija ni upoštevala naravnega poteka zmanjševanja števila infekcij in drugih sočasnih ukrepov. (https://www.pnas.org/content/117/26/14857) V študiji je bilo toliko napak, da je 40 znanstvenikov pozvalo, da je potrebno študijo umakniti.(https://reason.com/2020/06/22/prominent-researchers-say-a-widely-cited-study-on-wearing-masks-is-badly-flawed/)
2. Porast števila pozitivnih primerov po uvedbi obvezne uporabe obraznih mask
Kljub uvedbi obvezne uporabe mask se je število okužb z novim koronavirusom v številnih državah povečalo. Spodnji grafi prikazujejo nekaj primerov. Primerjava med državami z obvezno uporabo mask in brez njih (Severna in Južna Dakota, Florida in Kalifornija) prikazuje, da obvezna uporaba mask ni vplivala na število okuženih.
maske-drzave
Vir: Yinon Weiss
(https://thefederalist.com/2020/10/29/these-12-graphs-show-mask-mandates-do-nothing-to-stop-covid/)
3. Dokazi o škodljivem vplivu uporabe obraznih mask
1. Na Univerzi v Wittnu/Herdecke (Nemčija) so oktobra 2020 vzpostavili online register, kamor so lahko starši, pedagogi in zdravniki poročali o posledicah uporabe obraznih mask pri otrocih in mladini. V enem tednu so v register vnesli podatke o 25.930 otrocih. Povprečen čas uporabe maske je bil 270 minut dnevno. 68{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} staršev je poročalo o težavah, ki so jih imeli otroci ob uporabi maske. Te so vključevale razdražljivost (60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), glavobol (53{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), težave pri koncentraciji (50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), manj sreče (49{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), odpor do šole/vrtca (44{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), slabost (42{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), manjšo sposobnost učenja (38{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), utrujenost in vrtoglavico (37{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}). (https://www.researchsquare.com/article/rs-124394/v1)
2. V randomizirani študiji, objavljeni leta 2015 v BMJ Open, kjer so primerjali učinkovitost mask iz blaga in kirurških mask, so ugotovili, da je pri uporabi mask iz blaga povečano tveganje za okužbo dihal zaradi zastajanja vlage, večkratne uporabe in slabe sposobnosti filtracije. (https://bmjopen.bmj.com/content/5/4/e006577)
3. Johnson v študiji, objavljeni 2016 v reviji J Biol Eng, ugotavlja, da uporaba mask uporabniku predstavlja fiziološko in psihološko obremenitev, kar posledično zmanjša učinkovitost pri opravljanju nalog. Kljub temu, da se zdijo maske majhna ovira, vplivajo na dihanje, toplotno ravnovesje, vid, komunikacijo in dobro počutje. (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26865858/)
4. Epidemiolog dr. Lazzarino je že aprila 2020 v pismu uredniku v BMJ opozoril, da v primeru obvezne uporabe mask, ko ni zanesljivih dokazov, da bi to zmanjšalo verjetnost širjenja okužbe z virusom Sars-Cov-2, ne moremo zahtevati preventivne uporabe mask, ne da bi imeli znanstvene dokaze, da takšen ukrep zdravju ni škodljiv. Ob tem navaja dva pomembna stranska učinka uporabe mask: nepravilno uporabo maske in zmanjšanje distance, kar posledično poveča možnost okužbe. (https://www.bmj.com/content/369/bmj.m1435/rr-40)
5. V članku, objavljenem decembra 2020 v Primary Doctor Medical Journal, dr. Huber v študiji razloži dva mehanizma, ki z uporabo maske lahko prispevata k paradoksu, porastu okužb s Sars-CoV-2 virusom: mehanskega (pretvorba kapljic v aerosole pri prehodu skozi masko in izhajanja izdihanega zraka ob robovih maske) in kemičnega (verjetno zaradi imunske supresije zaradi hipoksije in hiperkapnije, acidoze, slabše gibljivosti cilij v pljučih in manjše površine kože, izpostavljene soncu za tvorbo vitamina D) (https://pdmj.org/papers/masks_false_safety_and_real_dangers_part4/)
6. V poročilih opažamo veliko pomanjkanje upoštevanja psiholoških in psihovegetativnih poškodb zaradi uporabe obraznih mask (https://www.psycharchives.org/handle/20.500.12034/2751). Dolgotrajna uporaba obraznih mask sproži kroničen stresni odziv, ki se odraža v psihološkem in čustvenem funkcioniranju ter telesnem zdravju. Maske na obrazu sprožajo občutek utesnjenosti. Občutek, da je nekaj narobe oziroma da je prisotna nevarnost, zaradi katere se ne smemo smiselno, sproščeno in spontano odzivati na dražljaje iz okolja. Sproži se povečana usmerjenost na potencirano čustveno stanje alarma, kar zoži zaznavanje in razumevanje okolja ali situacije in odzivanja nanjo, kar zavira socialne in čustvene interakcije ter optimalno delovno aktivnost.
Pri otrocih in mladostnikih uporaba maske pušča trajne posledice na njihovem osebnostnem razvoju. Občutek ogroženosti in tesnoba zaradi uporabe mask onemogočata radovedno raziskovanje, ki je nujno za osvajanje novih učnih vsebin in tudi pridobitev socialnih veščin. Otroci so nezavedno osredotočeni predvsem na občutek, da nekaj ni v redu, kar sproži aktiviranje psiholoških obramb in »preživetvenih strategij«, kar posledično občutno zmanjša možnost usmerjanja pozornosti na vse druge pomembne vsebine.
Uporaba obraznih mask s strani vzgojiteljev ali učiteljev deluje še posebej škodljivo na osebnostni razvoj pri mlajših otrocih, predvsem do 10. leta starosti. Mlajši, kot je otrok, tem bolj potrebuje možnost prepoznavanja neverbalnih odzivov z obraza za njih pomembnih odraslih. Zaradi manjše sposobnosti verbalne izmenjave so neverbalna sporočila temeljni vir orientacije, ki daje otroku občutek varnosti. To pomembno vpliva na ustvarjanje čustvenih vezi oziroma oblikovanje načina navezovanja. To je eden izmed temeljnih gradnikov osebnosti, ki je za vse življenje podlaga občutka varnosti in vpliva na funkcioniranje osebe na vseh področjih življenja. Uporaba obraznih mask vzgojiteljev in učiteljev, ki preživljajo veliko časa z mlajšimi otroci v vrtcih ali šolah, otroke prikrajša za temeljne razvoje potrebe in povzroči trajno stanje tesnobe in strahu, kar onemogoča optimalno psihološko in telesno zdravje.
Pri odraslih ima obvezna uporaba mask še dodaten negativen psihološki učinek, ki je povezan z zgodovinskimi dejstvi. Obrazne maske so morali nositi predvsem sužnji. Sporočilna vrednost teh mask je bila, da nimajo pravice oglašanja, da so podrejeni in s tem razčlovečeni. Ta sporočilni pomen mask ni zanemarljiv in ima bistveno večji pomen za duševno in posledično telesno zdravje, kot se to pri odločanju glede ukrepa ob redni ali dolgotrajni uporabi upošteva.
4. Ob študijah, ki navajajo škodljive učinke ob dolgotrajni uporabi obraznih mask, študij, ki bi navajale nasprotno, nismo našli.
V pregledu dostopnih študij, objavljenem v Acta paediatrica februarja 2021, navajajo, da je število študij, ki bi preučevale vpliv uporabe obraznih mask pri otrocih zelo omejeno (le dve), zato so v pregled vključili tudi tiste pri odraslih (osem). Vse so preučevale uporabo mask le krajši čas (5 min pri otrocih in do 30 minut pri odraslih). V nobeni od teh študij niso preučevali učinka uporabe mask daljši čas oziroma več ur, kot je npr. trajanje pouka. (https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/apa.15784)
Zaključek:
Opuščanje znanstvenega pristopa in pomanjkljiv vpogled v to področje dopuščata veliko manevrskega prostora za različna mnenja, radikalne vidike in politične vplive.
Na podlagi številnih študij zaključujemo, da uporaba obraznih mask med splošno populacijo ne pripomore k preprečevanju širjenja novega koronavirusa. Omenjeni ukrep lahko tveganje za prenos okužbe celo poveča in ima negativne zdravstvene posledice, ki še bolj kot odrasle prizadenejo otroke.
Uporaba obraznih mask v splošni populaciji je zato znanstveno neutemeljena, razen v posebnih primerih. Posledično predlagamo ukinitev Odloka o obvezni uporabi obraznih mask.
Iniciativa slovenskih zdravnikov
Marko Novak, dr. med., spec. kirurg
Petra Mihalek Novak, dr. med., spec. oftalmologije
Matjaž Figelj, dr. med., spec. int. med., PgDip and MSc PallMed
mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater
Petra Planinc, dr. med., spec. radiologije
Irena Zore, mag. biokem. in mol. biol., univ. dipl. biol.
dr. Uroš Dobnikar, dr. med., spec. travmatologije
Sabina Senčar, dr. med., spec. gin. in por., zdravnik splošne medicine
Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.
Nada Tržan-Herman, mag. farm.
Gregor Vesel, dr. dent. med.
Biserka Ilin, dr. med., spec. psihiater, pedopsihiater, psihoterapevt
Jana Harej Figelj, dr. med., spec. splošne medicine
Gregor Knafelc, dr. dent. med.
in ostali