Ura nazaj…
Prošla je godina od tvojeg poljubca,
još mi gori na usnama
iz starih razloga još nemam nikoga, da mi zaspi na grudima…
i sve u redu je, a sad bi drugčije, sad bi dao ti sve…
još čuvam stari broj koji čini nespokoj i pitam se…
koga ljubiš sad……dal te ima ko nekad ja,
il još čuvaš nježnost zame….
koga ljubiš sad….
još jedno prolječe z osmehom krijem se..
nikad ne pitam za tebe
stranci mi prilaze bez mene odlaze
njihov raj nije zamene
i srcu priznajem moglo je drugčije,
da sam dala ti sve…..
Sve bi dao za još jedan dan,
sve bi dala, da vratiš , mi san..
to je to, goran i doris **
O isuse božji, vedve to meni tako na dušo,
da bom, res mob, zdele bom ….. en velik knedl
požrla .. k me duši …..
hay punci, čist sta me out dale s tole pesmijo …
pa zakaj za vraga se glih mene to tako prime,
zakaj ?????
Veš kaj, zajček moj mili zekasti, zdaj pa moje
srce ne zdrži več takega pritiska. Trepetam kot
bilka v vetru, duši me in ….. bog mi grehe odpusti,
mislim na ljubezen …..
Oja, o bil, bil, in … he, he, he, he …… bil
je zelo prijazen, ali lahko verjameš ?
In tekmovale smo prve, bilo je deset enot,
bile smo ……. desete, ha, ha, ha, ampak blo
je pa fino. Golaž je bil taka superca, ej, da si
misliti ne moreš, vzdušje tudi tako, da …skratka,
te veselice včasih napolnijo dušo in pomirijo duha.
Zdaj osajajo lepi spomini, lepe misli, sosed in soseda ……in želja, da čimprej slišim tega Gorana in Doris, ker če ne, bom še vedno kar naprej vrtela tisto mojo, saj veš, uno:
I ja ču nočas leptir postati,
a ti nečeš za mnom svječu paliti ….
Ma posluši zajček, kje ti to vse pobiraš, kje….
za vraga vražjega najdeš tako besedilo, ki me
zdaj premika tuki po stolu, ki mi daje krila, ki
me pelje v sanje sanjaste ……. ????
Ne bom spraševala, mi ni treba, ker mi je to
prekleto dobro znano .. norenje srca. Problem
je, da ne nori samo srce, da nori vse, da se
trese vse, kar leze ino gre …..
Tudi tebi enega velikega cmočka in ((( : ))).
In ko bom dobila muziko, se mi bo res najbrž
še bolj zarolalo. Zakaj smo ljudje tako sado-
mazohisti, da uživamo, ko se mučimo …. ??
Zakaj moramo biti pametni, kadar ljubimo?
Zakaj mroamo vključiti razum, ko zanj ne
najdemo pravega gumba pri vsem, kar se
nam dogaja ?
Ja, sej, sej ……
men se mau meša veš, pa sem popila danes
samo, prisežem, samo eno pivo.
Ko sem razmišljala o tej nepozabni večerji, sem dobila v ustih prelestno božanski okus Traminca! Da, vina, ki je v meni pustilo globoko sled – zaradi svoje blagosti, svoje voljnosti, barve, ki je ne morem opredeliti, ker take barve zlata še nisem videla, zaradi opojnega sladkeka okusa. In ne morem ga pozabiti, ne morem pozabiti njegovega okusa: pijani od dobrega vina smo v omami, napiti od slabega – pijani.