Pošiljam v 21. stoletju posodobljeno pesem Urška in povodni mož.
—————————————————-

Andrej Rozman – Roza

URŠKA

Res hudo je, če prelep
si za ta povprečen svet!!!

Ko je v mestu veselica,
nasmejana so vsa lica.
Godba menja se nenehno:
polka, rokenrol in tehno.
Vse se plete, vse se zvija.
vse bolj raste evforija,
moški, ženske, stari, mladi,
vsi se imajo strašno radi.

V celem mestu eno samo
bitje zgleda kot bolano.
To je Urška lepotica,
ki prav kislega je lica.
Bolj, ko gleda te ljudi,
bolj je jasno, da ga ni
tipa, ki bi bil dost lep,
da bi šla se z njim vrtet.

In ko se opolnoči
vse še kar brez nje vrti,
grabit jo začne obup,
kar zasliši čuden hrup
vse glasneje in vse bliže,
da prevpije mile viže,
ko iz temnega obzorja
vstane bleda luč motorja.

Luč počasi, kot da išče,
tava tja, kjer je plesišče,
spremlja pa jo takšen zvok,
da vse pade godcem z rok,
saj rohni in ropota,
kot iz drugega sveta,
dokler končno ne ustavi
se ob Urškini postavi.

Urško, ko ob njej parkira,
kar potrese od nemira.
Hrup pa utihne, luč se utrne
in iz silhuete črne
vstane tip, visok, koščen,
lep kot kakšen maneken.
Ko pa še čelado sname,
zdi se, da je iz reklame.

Urška srepo bulji vanj,
kot bi bil pred njo ekran,
tip pa reče: ?Živio mala,
a bi malo zaplesala??
In, ker godba kar molči,
tipček jezno zakriči:
?Kva je, bend, a bo že kej?!
Eno hitro zaigrej!?

?Končno mene vreden tip,?
dahne Urška, in čez hip
vsa v ljubezni zagori,
da ji plamen iz oči
švigne s tako energijo,
da prisotni onemijo,
češ kako je to mogoče
da ni tipu v ksiht nič vroče?!

Bend pa kakor nor zašpila,
da so v ognju vsa glasbila.
Saksofoni zažarijo,
iskre od činel letijo
in dim se vije iz kitar,
Da se zdi, da je požar,
Ko se lepi par teles
zapodi v divji ples.

Urška se v ekstazi meče,
da si skoraj zlomi pleče,
tip pa tudi ni od muh,
krepek je, čeprav je suh,
in obvlada rokenrol,
Urško dol gor naokol
suče, Bog ga nima rad,
kot najboljši akrobat.

In ker ve, da tip je pravi,
Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura,
ko je končno konec žura.
Tákrat reče Urška zala:
?Strašno dobro sva plesala,
skoraj več ne čutim nog,
daj zapelji me en krog.?

Tipček najprej hladno pljune
velik kos žvečilne gume
ter zakurbla, stisne plin,
Urška, ki sedi za njim,
pa ljubeče se oklene
hladne, črne in koščene
soplesalčeve postave
in že planeta v daljave.

Že popoldne se razve,
da, kjer most čez Savo gre,
neurejene so bankine,
in asfaltne izbokline
ter pretirana hitrost
bili so vzrok, da je zgrešil most.
Zvlekli so motor iz reke,
a od njiju niti obleke.

Mariči kot veš, sem jaz lepša od Urške:-))
Zato so pa povodni možje izginili, ker se je vsak raje utopil kot da bi gledal mojo lepoto:-))

Lepota (beri ljubezen) nam je vsem v pogubo, zato se ne igrajta ve dve :-))

jaz vem, kakšen falot je bil I. Tavčar, ki je te besede o pogubi zapisal :-))
tako, da mu ne verjamem preveč:-))

Pa vsaj moji malenkosi verjemi!

Ne bi rad namreč da še zame začno pisat kaj takega kot so zate! No, zaenkrat ljubezen še kar dobr skrivam!!!

hehehehehe, dokler le pišejo, še v miru spim:-))
Ko se bo šlo pa zares, si bom pa nohte grizla:-))

:-))))
Huje kot da bi možeku hišo zažgala

hehe…
hopla , vse opisano , danes je res

ojej, čakej mal:-)
a ti misliš, da sem se jaz k možeku priselila, al kaj?

On k tebi???? Pol smo vsi isti reveži, vsi v isti kaši….

jaz sem hišo gradila tudi z lastnimi rokami.
Še danes se poznajo žulji :-)))

Jp!
:-))))

O pa ja! Verjamem da si sadila rožice….. no to se ti še tle pozna, hahaha

boš jih videla, ko bom naredila žur za novo kuhinjo, pa boš prišla, ane?

Bogi smo ja. Se ti smilimo, a ne Daška?

iz tega imam doktorat

Sam kuhat mI ne pustit….!:-))))

Ma…..moj je pridn….Kuha….dela…za mladino skrbi….Zdej ne…da jst tega ne počnem….GLAVNINO…..ostalo……si deliva oba….No ja….pa sej zraven mene tud lačni niso….sam nevemkakšen ekspert pa nisem za štedilnikom….Pa sva skompenzirala….Jst stanovanje..on pa hrano…..hehe.-))))))

mA……me bo našešku če tole prebere…:-))Pa sej je bla hvala – a ne?
.-)

to pa ne.
ti se boš lepo usedla za mizo in uživala ob MOJEM hm…hm..hm. kao kuhanju:-))))

Ma ne ga srat, kje pa, vsi tisti, ki pridejo – pridemo (daška, jaz tebe nekje počakam, pa te naprej odpelem …), bo vsak nekaj s seboj prinesel in bomo lahk potem tam kar ene tri dni, ku nau treba kuha, pa celo Slovensko kuhinjo bomo imeli v Stephijini kuhinji !!!

ojej…mariči….sej sploh ne vem od kod si?
:-)))))

Saj ni problem, od kje sem, važno je, da se bomo našli. Ti prideš na pol poti, jaz na pol, pol pa skupi naprej ! Sem pa čistokrvna,vesela in zadovoljna …. Primorka, pomešana s krvjo Gorenjcev, ki jih obožujem, po legi bivališča glih eno mal tudi Notranjka, narečje mi je bolj rovtarsko, čeprav ga zelo zamenjujejo z enim drugim, tistim, ki je tako domče Lahovniku …. Kaj pa imam skupnega s Štajerci ??? Pojma nimam, vem pa, da ziher nekaj !

Jp…..zihr nekaj!
.-)))))))

Očitno, to vidim ko berem tvoje vrstice

Spet povsod enako, vse drobne in debele reči počnem tudi jaz!