Uživajte;))!
Vam pojem..cartam..uživajte…vsakemu poljubček…topel objemček..in nasmeh za lepe dni…pa-pa
STARA BARKA
California
Kdaj greva spet na morje,
da se spomnim, kako diši morski zrak,
kdaj greva spet na morje,
mi boš rekla kitaro nauč’ me igrat.
Kdaj greva spet na morje,
da vsaj malo znebim se vsakdanjih debat,
kdaj greva spet na morje ponočvat?
Saj stara barka ziba se, ker midva sva na njej
in tako kot znaš le ti, me spet lepo poglej,
saj stara barka ziba se, ker midva sva na njej
in tako kot znaš le ti, še enkrat se nasmej.
Povej mi, kdaj greva spet na morje,
kjer te božajo zvoki šumenja morja,
kdaj greva spet na morje?
V daljavi slišiš orkester igra.
In nežno te primem za boke
v ritmu bosa objeta zaplešiva,
kdaj greva spet na morje, le midva.
Saj stara barka ziba se, ker midva sva na njej,
in tako kot znaš le ti, me spet lepo poglej,
saj stara barka ziba se, ker midva sva na njej,
in tako kot znaš le ti, še enkrat se nasmej.
SonceK, najlepsa hvala za obujen prelep spomin.. Res ne vem, kaj me prignalo, da sem nocoj po dolgi odsotnosti spet malo pokukal na ta edinstveni forum.. Vsekakor to ne more biti le nakjucje, morda pa le… Ma, naj bo kar je, prelepo je …
Naj odgovorim z besedami Mitje Sarabona, ki jih lahko razume le tisti, ki je kaj podobnega zares s srcem dozivel:
Obcutil sem te kakor grudo zemlje,
ki rojstvo daje in iz rojstva smrt,
iz smrti rojstvo spet in vedno jemlje
in vedno daje kakor vino trt..¸
Od tebe sem obcutil slast poljuba,
ob tebi sem zacutil kaj je kri..
Ne vem— si sreca ali si poguba,
o, vem le; tvoj poljub lepo boli!
Da pece me toplo, kakor sladko satje;
zdaj cutim, kot da v zilah tece med,
in kakor da so zarki moji svatje
in tvoj poljub je moja sonca med..
Moj bog, ježek, …… nimam besed. Ne čudi
se, ne uporabljam nikoli po nepotrebnem in
vnemarno božjega imena, a tokrat nisem in
nisem mogla mimo tega. Zato, ker si nam dal
izpisano to, kar sem lahko prebrala in leži v
meni… da, tam je obležalo… čisto v meni, v moji
duši in zato, ker si se nam spet javil. Verjameš
morda zdaj v nekogaršnji prst, ki se te dotakne
in ti veli nekam oditi in nekaj storiti? Verjameš
zdaj v nekaj, kar nekje je in to zato, da nas spomni,
kdaj in kje zakaj moramo biti ????? Verjemi, ježek,
le verjemi. Kajti nekaj ti je dejalo, da se oglasi in
oglasil si se, s tem pa ne le nam, ki smo te vedno
tako veseli in te z zadovoljstvom preberemo, nekomu
posebnemu si morda že samo s tem, da je uzrl tvoj
nick pomagal tako zelo, da tega ne boš nikoli vedel.
In “tisti prst tam” te je napotil sem ……. ježek, radi
te imamo, rada te imam…. in mimogrede … ah, nič!
Oprosti. To zdaj sploh ni pomembno!
Drimči, nikar jokati, ni bilo mišljeno tako, da bi te
morala spraviti v jok. Jok naj ostaja v nas samih,
nihče ne bo potočil solze z nami, verjemi. Tudi sama
bi jokala, o pa še kako. Vendar pa, … povej mi, Drimči,
ima smisel? In ježka našega sem morala stisniti toplo
k sebi, ker … da, ker ….. sem mu želela povedati, kako
toplo mi je pri srcu, ker je v temni noči našel kamenček
na tleh in še enega in še enega in ….. našel spet pot
do gmajne … kjer smo mu hvaležni, da se nam je dovolil
prebrati in za to, kar nam je dal. In še za kaj …… on ve,
on sam ve. In, Drimči moja, nič solza, nič joka, le pogum
in vztrajnost, le pogum in samo vztrajnost in to, o čemer
sem že govorila s teboj !!!