Ma ja, seveda, vsi osamljeni starčki so pretepali in terorizirali svoje otroke. Daj ne bluzi. Take lahko v vsakem domu na prste ene roke prešteješ, če sploh. Jih je pa ogromno takih, ki so dali svojim otrokom vse, tudi svoje nepremičnine, jih razvajali spredaj in zadaj, zdaj ko pa jim ne morejo ničesar več dati, pa jih nihče niti ne povoha. Ogromno je egoistov, ki starčka pozabijo v trenutku, ko jim nima več kaj ponuditi, prej so pa od njega vse izcuzali.

Zakaj ne gredo na obisk? Ker jim ni za gledat žalostnega starčka, ki hira v domu. Zakaj ga za praznike ne vzamejo k sebi domov? Ja, kje pa naj starček spi, saj ni prostora! Da bi imeli starčka pri sebi in zanj skrbeli, ko smo končno sami doma in lahko po svoje uživamo? Pozabi! Egoizem, to je tisto, zaradi česar ti starci samevajo v domovih, ne pa to, da so bili kot mladi kar vsi po vrsti slabe osebe. Ljudem se enostavno ne ljubi, face it.

In potem so tu še neveste, ki jim na pamet ne pade, da bodo med prazniki, ko so končno same z družino, hodile obiskovat ostarele tašče v dom. In to zahtevajo tudi od svojih mož. Kakšna tašča! Mi gremo na izlet sami.

Seveda ti otroci občutijo krivdo, ker so zapustili svoje starostnike v domovih in hodijo k njim enkrat na mesec. In ker občutijo krivdo, so potem še bolj jezni na staro mater/očeta, ker zaradi njih občutijo krivdo in jih obiskujejo še manjkrat kot prej. Začaran krog.

Še nekaj: tako, kot ti pišeš zgoraj, je vedno govorila ena naša soseda, ki jo poznam že 30 let. Da če lepo ravnaš s svojimi otroki, ne boš sam na stara leta. In res je pedenala tista dva papka od njenih otrok spred in zad. Sin je bil ves čas pri njej in se nikoli ni odselil. Njene besede: revež ne najde službe, pa saj dokler imam sama dohodke, mu ne bo hudo. No, sine je pokasiral bajto, mater dal v dom. Ko sem bil prejšnji teden pri njej na obisku, me je vprašala za sina in kako ji je hudo, ker je “ne pride niti pogledat, pa tako ga ima rada”. Hčere pa tudi ni zraven, enkrat mesečno baje pride za eno urco. To ti je to.

Ti bi sovrazil/a svoje starse, tudi ce bi te na oblakih nosili.

Vecina osamljenih starih ljudi ni osamljena, ker so bili slabi starsi, ampak, ker so otrokom odvec.

In večina je takih, ki so jim starši preveč dajali, ne premalo. Ne moreš verjeti, kako brez čustev so eni otroci, ko gre za njihove starše, pa nikakor ne gre za maltretiranje v otroštvu. Ravno obratno.

Tisti, ki so jih starši maltretirali, še potem občutijo željo, da bi jih starši končno pohvalili in sprejeli, Daleč od tega, da do staršev ne čutijo ničesar. RAzen če zadeve predelajo v sebi in pridejo do tega, da so bili starši zanič starši in nočejo imeti ničesar z njimi. Ampak takih je tako malo, da o njih ni vredno zgubljati besed.

Kavke stare! Se bojite za svoje riti?

Koga zdaj branite? Koga opravičujete?

Nikogar ne opravičujemo! Me stare kavke ti samo povemo, mlečnozobki, kaj lahko od svojih SONČKOV pričakuješ na stara leta, hehehe. Spomni se na svojo mantro če-si-dober-z-otroki-te-bodo-obiskovali-v-domu, ko bo za to čas. Koga pa ti opravičuješ in braniš? Sončke morda? Pozabi! Sončki te pozabijo v trenutku, ko od tebe ne bodo dobili več ničesar. Žal, čista resnica. Sončki niso narejeni, da vračajo ljubezen. Boš že še razumela, ko boš tudi sama stara kavka, hehehe.

Osamljeni in zapuščeni – odgovarjam tebi.

Nisi delala v domu starostnikov, čene bi točno vedela, da nikogar ne morejo prisiliti, da gre v domsko oskrbo proti svoji volji.

Velikokrat pa se CZD vmeša ( hvala bogu ) ker starostnik ni več zmožen sam živeti ali je zlorabljen od svojcev. Takrat steče postopek domske namestitve oziroma pomoč na domu, pomoč svojcem, skrbništvo…………….so možnosti.

Dejstvo je da velikokrat v bolnišnicah dobimo starostnike zanemarjene do te mere, da so garjavi, ušivi, z nohti vraščenimi , na preležarninah so črvi, obgriženi od podgan, v podpludbah, z gnilim spodnjim perilom. Ma sanja se vam ne kaj vse se dogaja za zaprtimi vrati z starostniki

Ma ni da ni. in to od doma v katerega hočejo nazaj ker so ustrahovani. Nimajo zadostne penzije za pokritje domske oskrbe. Otroci pa nabijajo, da če gredo v dom bodo oni ob njivo, hišo. Karkoli materialnega.

In ja, kolikor poznam ( in jo poznam ) domsko oskrbo UPAM da bo moja penzija po 40 letnem delu v zdravstvu zadostvovala kritje 1/3 stroškov le te. Le želim si da bodo otroci tako finančno sposobni, da bodo krili ostalo, otiroma da bo moja nepremičnina ( stanovanje) zadostno jamstvo.

Avtorica, govoriš o tem, da poznaš Nežkino zgodbo preko babice. Ne pišeš pa o tem, če ima kaj otrok? Poznali smo gospo, ki je imeli dve hčeri, obe v tujini, v različnih državah. Ena od hčerk je bila invalid. Kako naj bosta potem vsaki teden v Sloveniji? Gospe sta obe pomagali finančno, mamo sta imeli radi. To je pa druga plat zgodbe….

Mogoče je tudi ona tako zapustila otroke, ni skrbela zanje in jim je celo življenje nagajala.

A STARI kakšen odnos so imeli? Glej, že samo tvoje izražanje kaže na to, da imaš TI zelo slab odnos do starejših ljudi.
In ja, poznam primer, ko je mama naredila vse in še več za svojega sina, ki jo je izkoriščal do njenega zadnjega dih.
Daj, malo se brzdaj pri svojih brezčutnih izpadih!