V Financah štirje analitiki ocenili prodajo NKBM kot najboljši model doslej
Štirje različni analitiki so se včeraj v Financah strinjali, da gre v primeru očitkov o “katastrofalnosti prodaje NKBM” za ceneno politično demagogijo, namenjeno ljudem, ki ne razumejo borze, IPOjev in drugih mehanizmov in običajnih spremljajočih pojavov. Poslanca Cvikl in Lahovnik igrata na neumnost in nerazgledanost ljudi in povsem običajne pojave (npr. dejstvo, da je cena IPO ponavadi diskontna sicer IPOji ne uspejo in da je bila zgornja cena potrjena od dveh revizijskih hiš) razlagajo kot nekakšne “zarote”.
http://www.finance.si/199463/O{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}E8itki_o_katastrofalnosti_prodaje_NKBM_kot_politi{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}E8na_demagogija
Ponovno je potrebno navesti vse napisano, da ne bi kdo slučajno verjel, da je povzetek Tomaža Štiha vsaj približno točen. “Znani finančni strokovnjaki” so pa, mimogrede, lastniki takih ali drugačnih finančnih ustanov, in gledajo s stališča borznega in ne državljanskega profita – torej nekako tako, kot bi kriminalca spraševal o ustreznosti sprememb kazenskega zakonika.
“Črt Jakhel, urednik Finančne točke:
“Mislim, da je bila prodaja NKBM izvedena bolje od drugih dosedanjih prodaj državnih deležev, čeprav to ni prav zahtevna primerjava. S stališča državne blagajne bi bilo idealno prodati po takšni ceni, da bi bila pozneje na borzi samo se nižja. Kaj pa bi o tem rekli kupci, ki so hkrati volivci, je prepuščeno za vajo bralcu. Izbor institucionalnih kupcev je bil predvsem slabo pregleden – brez vnaprej jasnih natančnih meril – in ta del bi vsekakor lahko bil izveden bolje. Gibanje delnice NKBM na borzi samo po sebi ne daje zaupnice ali nezaupnice postopku prodaje. Mislim, da ni podlage za iskanje politične odgovornosti. Razumem pa veliko potrebo po takšnem iskanju.”
Iztok Žigon, AC-SIN:
“Načelno je javna prodaja delnic (IPO) najpoštenejša možnost prodaje državnega premoženja, se pa bistvo skriva v detajlih. Tehnična izvedba kaže, da je vlada z izbiro uglednih ustanov (Citigroup in Nomura) zasledovala določene cilje, ki niso bili povezani le z maksimiranjem cene. Če bi v resnici želela samo to, ne bi omejila cene delnice NKBM na 27 evrov, ampak kot v primerljivih IPO v tujini pustila povpraševalcem, da oblikujejo ceno nad izhodiščno ceno. Pri NKBM je tako kapital zavohal poceni priložnost in mnogokrat preplačal začetno vsoto. Pri dobro poučenih vlagateljih je na žalost prišlo do delitve na “prave” sklade in preostale. Vsi, ki so zaradi te diskrecijske pravice vlade ostali praznih rok in brez dobička, imajo zdaj razlog za kritiko. Tu pa se začne tudi politična vsebina, zato dovolj o tem. Trg kapitala je vsekakor potreboval novo kakovostno delnico, dogajanje na borzi dokazuje, da je kapitala za nove projekte in IPO dovolj, zato bi bilo treba tehnične napake iz IPO NKBM popraviti in nadaljevati privatizacijo državnih podjetij.”
Matej Tomažin, Alfa Invest:
“Pri IPO NKBM ni bilo velikih strokovnih napak, saj je javna ponudba uspela. Država je prodala nameravani delež, pridobila je veliko zanimanja vlagateljev, iztržila je maksimalno ceno v predlaganem razponu, slovenskim malim vlagateljem je namenila večji del deleža (treba je namreč vedeti, da so izbrani slovenski dobro poučeni vlagatelji pravzaprav mali vlagatelji, zbrani v skladih). Največji napaki sta bili nejasna pravila alociranja delnic oziroma izbiranja dobro poučenih vlagateljev ter to, da za dobro poučene vlagatelje ni bila postavljena kazenska provizija za kratkoročno prodajo delnic. Pri presoji morebitnega oškodovanja državne blagajne je treba poleg morda nekoliko p renizke prodajne cene upoštevati tudi druge pozitivne učinke, zlasti davek na kapitalski dobiček, davek na dobičkonosnost borznih hiš, dvig splošne izobrazbe o delnicah. Upoštevajoč vse to, menim, da ni podlage, da se zaradi IPO NKBM od pristojnih zahteva odgovornost. Za nepregledno prodajo Mercatorja bi lahko terjali odgovornost, za NKBM pa ne. ”
Simon Mastnak, Masset Consulting:
“Javna prodaja NKBM je bila narejena v skladu s praksami v tujini. Kljub temu kar se zdaj s ceno delnice NKBM dogaja na borzi, menim, da je bila delnica ovrednotena na ravni, ki so jo ocenjevali vsi; ne nazadnje, k njej tudi pred uvrstitvijo na borzo nihče ni imel pripomb. Če bi bila prodajna cena recimo 35 evrov za delnico, je vprašanje, ali bi se prodajalo tako, kot se je. Hkrati je pri vseh IPO na svetu prvo in najpomembnejše pravilo to, da cena po uvrstitvi na borzo ne sme pasti in tudi mednarodne raziskave kažejo, da pri IPO cene po kotaciji zrastejo. Pri tečaju NKBM gre rast pripisati tudi položaju na našem kapitalskem trgu, kjer se tako rekoč z vsemi delnicami trguje po razmeroma visokih cenah glede na vrednotenja. Pri mnenju pa, da so bili izbrani dobro poučeni vlagatelji napačni, ker zdaj na borzi delnice prodajajo, je treba upoštevati, da sta gibali cene na borzi ponudba in povpraševanje. Pri IPO je tako treba izbrati pravo kombinacijo vlagateljev, ki zagotavlja trgovanje. Če ne bi nihče prodajal, tudi cena na borzi ne bi šla nikamor.”
“niki takih ali drugačnih finančnih ustanov, in gledajo s stališča borznega in ne državljanskega profita – torej nekako tako, kot bi kriminalca spraševal o ustreznosti sprememb kazenskega zakonika”
Veš, revolucionarnih sodišč delavnega ljudstva več ni. Politična opcija klovnov Lahovnika in Cvikla računa na neumnost ljudi kot si ti, da si prigrabi moč in vpliv v državnih podjetjih – torej ni ravno brez lastnih interesov. Pa tudi ljudje kot si ti ne. Ki upate na več prerazdeljevanja (…več denarja za vas).
O teh napakah sem pisal pred prodajo, pa žal ni nič zaleglo.
http://libertarec.blogspot.com/2007/11/prodati-vse.html
No ja, če nočejo poslušati nas bodo pač Lahovnika in Cvikla, ki pokradeta konstruktivne predloge in jih predstavita kot strašne negativne plati katastrofalnih vladnih ukrepov; drugega tako ali tako ne znata.