V osnovni so me maltretirali, maščevanje?
28 let si star? travmiraš za 20 let nazaj in bi najemal mafijo, hvališ se nekaj okrog tega kako si uspešen pod jajci svojega fotra… ali odrasti ali pa se izogibaj soje, ker ti očitno nekaj od tega škoduje ali pač oboje, da še nisi moški ampak nek pussy, ki bi se šel otročarije.
ok… tebe ni nihče ubil, otroka pa dvomim da si imel, ko si bil v osnovni šoli, razen če je šlo za večerno osnovno šolo, pa še vedno ne dojamem kaj zdaj vlačiš nekaj z ubijanjem otrok, in tvojim osebnim travmiranjem z nekim konfliktom ali nekimi konflikti v osnovni šoli….
pošpolnoma prav imaš, jaz na tvojem mestu bi to naredil pazi le, da s emafija ne obrne proti tebi to pomeni, da moraš biti kot naročnik skrit. uporabi dark net live tails in tor omrežje potem pa sam udri po blagu. ne napeljujem te na ničesar samo razmišljam kaj bi jaz naredil sicer se mi pa za te podkupljene poli pa državo gladko je b e je bi te si m a t er cigani pof u ka a n i
Jaz res upam, da se hecaš … ker pri teh letih bi res že lahko dojel, da so otroka maltretirali – otroci. Maltretirajo pa otroci, ki so jih maltretirali drugi. Starši, sorodniki, sosedje, jih psihično ali fizično zlorabljali, jih zanemarjali …
Ti si s tem kešem, ki ga imaš raje terapijo plačaj, če ne moreš preživet. Ker če še vedno nisi prebolel, ti nobena mafija in payback ne bosta pomagala in zadoščenja ne boš našel na tak način.
Kaj bi rad, da otroci teh ljudi doživijo kako nekdo maltretira njihovega očeta? In bodo oni od frustriranosti maltretirali naprej svoje sošolce ali živali, itd.
To, da ti nekdo ubije otroka je pa neka skrajna situacija, za katero res ne vidim kakšno povezavo naj bi imela s tvojo zgodbo.
Pri nas je bilo maltretiranja kar precej. Pa smo vsi preživeli in preboleli. Veliko je bilo spolnih zlorab, veliko nasilja, kraj … otroci na ulicah pač.
Se ne strinjam z tem stavkom. Pogosto maltretirajo otroci, ki nimajo nič boljšega za počet. Ali pa se pridružijo drugim, da so v ‘klapi’. Ker če nisi, si tudi ti lahko maltretiran.
Ne eno ne drugo ni prav.
Sedaj glede maščevanja…. jaz osebno bi sedaj šel do vsakega, in ga vprašal zakaj je to počel. Bolj kot odgovor bi me zanimalo, če bi se opravičili.
Če se, lahko narediš zaključek.
Če pa se ne opravičijo, pa sporoči, prispevam še jaz 10€ za mafijozota.
praviš, da če nekdo ne nadleguje ker to počnejo tudi drugi, bo tudi on nadlegovan
temu se reče, da nima jajc postavit se na stran šibkega in to je sramotno!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!1
Se ne strinjam z tem stavkom. Pogosto maltretirajo otroci, ki nimajo nič boljšega za počet. Ali pa se pridružijo drugim, da so v ‘klapi’. Ker če nisi, si tudi ti lahko maltretiran.
Ne eno ne drugo ni prav.
Sedaj glede maščevanja…. jaz osebno bi sedaj šel do vsakega, in ga vprašal zakaj je to počel. Bolj kot odgovor bi me zanimalo, če bi se opravičili.
Če se, lahko narediš zaključek.
Če pa se ne opravičijo, pa sporoči, prispevam še jaz 10€ za mafijozota.
[/quote]
tudi jaz sem star 28 let. in tudi mene so v osnovni ustrahovali. v srednji je bilo potem super in sem tam spoznal dobre prijatelje, ampak še vedno me je mučilo, predvsem nizka samozavest.
kadar sem se počutil slabo, sem razmišljal o podobnih stvareh. fantaziral sem da bi enkrat pobegnil od vsega in vseh, v drugo državo z drugim imenom, še prej pa ubil tiste sošolce, ki so se psihično izživljali nad mano. krivil sem jih, uničili so tista najbolj pomembna leta, ko bi moral biti poln samozavesti in željan sprobavati nove stvari, tako pa sem bil plašen in se izogibal pozornosti, in marsikaj zamudil.
no, pred leti pa na avtobusu srečam enega od teh tipov. pozdraviva se, si rečeva par besed, se posloviva in to je bilo to. preden sem ga srečal, sem mislil da mu bom razbil gobec če bi ga še kdaj videl. ampak ko me je pozdravil, me je minilo čisto vse in še cel dan po tem sem bil frapiran – kako je možno da sva se čist normalno pogovarjala, prej sem ga pa videl kot smrtnega sovražnika? in še bolj pomembno – ogromno psihično breme je padlo z mene.
moraš se zavedati da ko smo bili v osnovni šoli, sredi pubertete, je vsaka stvar lahko grozna in se ti zdi da je konec sveta. ko odrasteš in doživiš toliko več sranja, da se ga navadiš, pa se zavedaš da so to samo spomini na otrošje podrkancije, ki si si jih v glavi 10+ let napihoval in začel verjeti da so ti praktično uničili življenje.
preboli in glej naprej. odpusti jim, v svoje dobro, ker boš rešen ogromnega bremena. še najboljše če te tipe kontaktiraš in povabiš na pir.
če imaš dobro firmo, če ti gre dobro, si zmagal.
smešno, da razmišljaš o tem, da bi imel opravka z gangsterji.. tip z dobro firmo in veliko denarja? gangsterji bi te maltretirali precej bolj, ko bi videli šanso za zaslužek, kot pa par otrok v osnovni šoli. končalo se pa ne bi z jokom, ampak s tem da bi ti dejansko lahko uničili življenje.
Ajde, recimo, da je post avtorja resničen, čeprav dvomim…
Najboljše maščevanje je, če ti gre v življenju odlično in v svoji glavi nisi več žrtev.
Potreba po maščevanju kaže na to, da imajo še vedno moč nad tabo oz. jim jo ti daješ. Niti nisi postal modrejši, v življenju niti se nisi naučil ničesar. Sploh pa način kako bi se maščeval dosti pove o tebi. Strahopetno iz zahrbtno. Si bil takšen tudi v osnovni šoli? Ali pač preprosto zato, ker si bil drugačen?
Tudi mene so maltretirali kot otroka. Tepli in poniževali so me doma, v vrtcu pa še v osnovni šoli. Pa sem preživela. Zlomil me ni in ne bo, ker jaz to ne dovolim. Danes imam močen karakter, sem uspešna in nimam potrebe hoditi po nikomur. Preteklost ne kreira moje prihodnosti. Jaz jo, tukaj in zdaj, kot jaz hočem. Razumeš, kaj hočem povedati?
Pri 28 letih bo treba bolj zrelo razmišljat. Namesto da izgubljaš mentalno energijo za snovanje maščevanja, jo raje preusmeri za ustvarjanje tvoje dobre samopodobe.
Tudi mene so maltretiral v šoli, predvsem psihično nasilje. Tud jst sm mela željo po maščevaju. Danes, po petnajstih letih, vem, da to nima smisla. Življenje je pač življenje, ni vedno vse rožnato… Verjetno (predvidevam) tvojim ustrahovalcem ne gre v življenju vse gladko (četudi navzven ni videti tako), vsak ima svoj križ. Poskušaj biti hvaležen za to, kar imaš in ne zapravljati svoje energije (in denarja) za maščevanje. Itak (kot so že drugi napisal) je tvoje uspešno življenje najboljše maščevanje.
Tudi pri meni se je dogajalo isto. Imela sem telesno hibo, zaradi katere sem bila že v prvem razredu enim lahka tarča. Drugi, ki so me “sprejeli” so se pa itak obnašali, kot da je vse to ravnanje normalno in nič takega. Parkrat je morala posredovati celo moja mama, ki je to naredila tako, da je opozorila kar starše dotičnih angelčkov glede njihovega obnašanja, kjer pa je naletela na bolj pasivni odpor. Leta so minila, prišla sem v srednjo šolo, kjer sem bila brez težav vedno pravdobra oz.skoraj odlična. Sošolci so se zamenjali, v razredu je bilo veliko sošolk iz bolj ruralnih področij, kar je blagodejno vplivalo na moje izkušnje. Končala sem tudi to šolo in prišla v službo. Tudi tam je bil zagulen folk ampak bila je vsaj plača vsak mesec…
Z osnovno šolo “sem opravila” kar tako, da sem, ko smo se nekajkrat srečali, na to srečanje prišla z dvignjeno glavo in predstavila vse moje uspehe. Bila sem jim kar velik trn v peti, nekateri pa so bili veseli.
Me pa muči še danes mojih prvih 10 let službe, ko sem bila izpostavljena na milost in nemilost zgolj dvema osebama, ki sta se do mene obnašali, kot da sem njuna last in ne enakovredna sodelavka. Res da sem bila jaz mlada, one pa tam pred skorajšnjo penzijo ampak vseeno. To so vedeli vsi, pa se nihče ni hotel vmešavati v te vsakdanje dogodke. Tudi šef ne, ker se je mogoče bal kakih njunih zaveznikov na višjih položajih. Tako da….
Ker je ena od oseb že pokojna, druga pa stara kot zemlja, sem ju skoraj izbrisala iz glave. Ampak včasih se ob kaki priložnosti spomin na nju in najlepša “zavožena” leta še vrne.
Eh, daj no. Verjetno se tile mali hudobci niti ne spomnijo nate, pa vendar imajo še vedno takšno moč nad tabo, da ti jemljejo energijo in spravljajo v stres.
Zapri oči, podoživi situacijo poniževanja in v mislih odreagiraj kot velik odrasli fant ter si odpusti, ker takrat tega nisi zmogel. Saj samo zate gre.
Avtor, poznam nasilje in verjemi, da če si tako uspešen in dobro izobražen, je to, že zelo veliko maščevanje tvojim sošolcem. Tvoje primitivne sošolce zelo močno jezi, da si vse to dosegel in ti gre zelo dobro, sami pa životarijo v življenju. Vsakemu nasilnežu je namreč zelo grozno, da vidi uspeh svoje žrtve.
Če se jim hočeš maščevati, jim še naprej kaži svoj uspeh in srečo. To je najboljše maščevanje.
Ne se zapletat z mafijo in sumljivimi ljudmi. To ni tako kot v filmih. To so grozni ljudje, brez vseh predsodkov, in ki kljub plačilu, se lahko obrnejo proti tebi. Kot vidim si občutljiva duša in je najbolje, da se izogibaš takih ljudi.