Ogromno primerov je, ko se bratje in sestre, ki so bili v otroštvu zelo povezani potem ko se enkrat poročijo, čisto oddaljijo eden od drugega. Tudi sama jih kar nekaj osebno poznam in ne morem verjeti da je to možno.

Ni mi jasno kam odide ta ljubezen? So krivi partnerji?

Tema je mišljena seveda za medosebne odnose brat-sestra, sestra-sestra, brat-brat.

Ko imaš lastno družino ni take potrebe po druženju. Kadar je družina preveč vpeta, hitro prido do trenja in nesoglasij. Včasih je kar dobro biti na distanci.

Še več tega je po smrti staršev… kreganje glede dedovanja!

Sorojenci so si lahko zelo razlicni, nimajo enakih interesov. In ko ne zivijo skupaj, nimajo potrebe, zelje po druzenje.

Mi smo se zastopili odlično dokler ni v familijo prišla spletkarka. Brat je slep, kot bi bil začaran. Ampak žal je tako kot je.

Različni karakterji in prioritete. V otroštvu to še ni tako izraženo. Saj v osnovni šoli se tudi večina v razredu kar razume, ko pa odrastejo pa vidiš, da nimajo nič skupnega.

Je pa žalostno, ja. V družbi se premalo poudarja pomen bratovsko-sestrske povezanosti. Da imaš nekaj takega v življenju si bogataš. Je pa res, da je, kot v vsakem odnosu, treba tudi kaj požreti in potrpeti in videti širšo sliko.

Frida Y

tipično žensko. vedno so partnerji krivi. po možnosti seveda moški.  hahaha

VEŠ KDO JE KRIV.    MAMICE  , leve prasice, komunistke, luzerke . feministke,  toxične manipulatorke.  in kdo je še kriv?  ateki, ker so simpeki, luzerji.  dreki od moških. ki niso zanli te umske bolnice spravit v red.  to je fsa resnica fsega.   ker se enega otroka pač preferira.  in enkrat iamdrug tegadovolj in jih fse pošlje v 3 pičke materne.  to je resnica.  in v sloveniji je sploh za  letnike otrok do 1990. splošno znano dasostarši imeli , baby boomerji prvega otroka zaželejno je njihov oh in sploh. drugi pa je bil bolj tak, tak.  to je v večini.  prvorojenc je  največje upanje mamice.  in pol mamica dela take razlike da te ubije. ati pa neupa nič ker je pezde.   in seveda, pride do krega. mamica  smrdulja pa pač še tolko daleč manipulira, da poizkuša to njeno manipulacijo izkorititi da se otroci med seboj tepejo in kregajo za kao njeno ljubezen.  MAMICE LEVIČARKE SO PRASICE.  zapomni si to.   in seveda se pol otroci skregajo. ker ponavadi starejši meni da je  prinz, priceska in misli da bo lahko komentiral skoz neki.  ker, atek ni mamice spravil v red.  to je problem. ker si je špolnica našla vodljivega luzerja, dreka od drka ki jo prenaša. malega kužeka.  pizdo pa daje celo življenje jebačem.

Na katerih drogah si ti pristalo ubogo zafiksano dete?

Če živijo bratje in sestre blizu je lažje in so lahko bolj povezani,tako je tudi z njihovimi otroci.A ko so si bratje ali sestre oddaljeni po različnih krajih nekako ne znese se neki družit,srecevat. Pri nas je tako,mogoče pa zato niso skregani in komaj čakajo,da pridejo domov  za praznike  al kakšen vikend v domačo kuhinjo.

Lolipop186

zafiksana si ti smrdljiva prasica ugabna. poglej se kurba smrdljiva. ti maš zafiksano mamico.   prokeltal evičarka smrdljiva.  mrš prasica. zgnj z rakom kurba.  ti pa tvoja cela familija rdečih podgan. zgnji z raokm kurbetina

Pravite da imate svoje družine in zato ne rabite več sester in bratov. Mati Božja kaj je z vami glupi narod????

Haha tebe pa resno nekaj trese. Prav zabaven si klošarček. Te je mama odrezala že ob rojstvu, kaj? O ti mama, srečna si lahko da si odfukala klošarja haha.

Hmm, ko si ustvariš tvojo družino je to prioriteta in seveda so otroci na prvem mestu skupaj s partnerjem! Z njimi ustvarjaš prihodnost! Seveda tudi s prvotno družino lahko ampak tukaj že nastanejo omejitve zaradi postavljanja prioritet!

Bratje in sestre, ter seveda tudi še živi starši imajo visoko prioriteto, vendar se vedno lahko zgodi da potem nekoga zapostavljaš! Otroci pa kot vemo niso materijal za za zapostavljanje in seveda tudi partner ne ker potem lahko razdreš tvojo primarno družino in zakaj že?

A je fajn, Kura, ko se lahko izživljaš pod nekim drugim nikom? debil prfuknjen

za bebca 3469 seveda. To se Kura maščuje, ker ga ne maramo.

Med sorojenci je redko neka pristna, iskrena povezanost. V večini se namreč vsaj nezavedno skrivajo zamere, travme iz otroštva, ki jih trigirajo bratje, sestre. Najbolj se to vidi po smrti staršev. Takrat pridejo vse frustracije na plano, zato toliko kregarije okoli dedovanja. Nemogoče je namreč, da med sorojenci ne bi bilo vsaj malo ljubosumja, saj starši niso roboti, da bi lahko počeli vse prav.

Jaz sem imela s sestro super odnos oz sem vsaj mislila, da ga imam, do smrti staršev. Potem je kar izbruhnilo iz nje vso ljubosumje in zamere, ki jih je potegnila od nevemkje. Sem videla, da me podzavestno prav sovraži in krivi za vse svoje napačne odločitve. Sčasoma se je umirila, ampak ko enkrat doživiš to, več nikoli ne more biti isto. Imava zdaj bolj formalen odnos.

Tudi pri ostalih vidim, da se res malokdo resnično razume. Bolj gre za vljudnostne obiske in obojestransko korist, kot za resnično povezanost.

Tebe so pa ziher pedofilski župniki zlorabljali v otroštvu, zdaj si pa še na drogah pristal. Štrik za vrat, druge rešitve ni za tebe.

Pri nas so šli odnosi v franže, ko je umrl oče. On je držal družino skupaj. Ni dovolil favoriziranja nobenega. Vsak od sorojence je dobil enako pomoč v denarju, ko smo si ustvarjali svoje družine in domove. Se vsak mesec srečevali na družinskih kosilih.

Po smrti očeta je mati prevzela vajeti. Že takoj je začela ribarit v kalnem. Stalno se je nekaj skrivalo in mutilo.

Ko je umrla še ona, se je naša družina razbila. O dedovanju raje ne bi.

In kako je danes? Raztepeni smo vsak na svojem koncu. Noben z nobenim ne govori že 10 let. Vsi smo trmasti in vsak pestuje svoje zamere.

Neumno in žalostno vse skupaj.

Prideš do točke kjer se pričakuje da boš odrastel samostojen in odgovoren.  In da moraš tudi  dajati ne zgolj  žeti   . Midve s sestro sva bili zelo  povezani v otroštvu, skozi najstniška leta se je navadila da se je nekako šlepala, bodisi osnovna šola, in gimnazija, potem se je pa nekako zalomilo s fakulteto.  In od takrat dalje je postala tekmovalna. Kadar ji ta tekmovalnost ne uspe postane destruktivna.  Prepirljiva..

Problem je ker ji starša popuščata oz jo obravnavata drugače.   Ona je : ” ah pusti jo, sej veš kakšna je”  ali pa ” ja ne znajde se najbolje moramo ji pomagat ”   od mene se je in se še vedno  pričakuje  ” boš ti to uredila” ” ti si drugačna , če kdo lahko potem si to ti” . Utrujajoče in obremenjujoče je pa v večini zame

Problem je  njen partnerski odnos  oz  odnosi, v delovnem okolju , problem z njenimi otroci, skratka ..  Problem v njej in njenem karakterju.    tekmovalnost/ prepirljivosti in destruktivnosti .  Skozi leta je vse težje.   Ko staršev enkrat več ne bo, verjetno tudi najinega odnosa ne bo več.

Bratje in sestre se tudi v otroštvu kregajo, tekmujejo za starševsko naklonjenost in imajo svojo družbo. Ko odrasejo vsak si ustvari svoje življenje, svojo družino. Odnosi so lahko še vedno dobri, a je treba razumeti, da s svojim novim življenjem se prioritete spremenijo. Normalno, da so odnosi še vedno dobri, če so bili prej, nekateri so bili bolj povezani, drugi manj. Ni pa realno pričakovati, da bi bili odnosi bolj povezani kot so kdajkoli bili v otroštvu, kvečjemu manj.

Midve s sestra sva ravno nasprotje.

Najina razlika je 6 let

Otrostvo je blo vse prej kak ljubeznivo med nama, oz lahko recemo kar tezka sesterska ljubav

Sem mlajsa in med prvo nosecnostjo je “vzplamtila” iskrica.

Ziviva sicer vsaka na svojem koncu slovenije, ampak slisiva se tedensko.

Starse se sicer imava in upam, da naju ne drzi to skupaj, ampak mislim da ne…. Glede dedovanja in teh  stvari je tema ze nanesla kaj bova z hiso tako, da teh skrbi ne bova imeli. Najina sreca se je rodila sicer res v odrasli dobi, ampak mislim da bo ostala vecna.

Moja otroka, sta tezka zaveznika in srcno upam, da tako ostaneta celo zivljenje

S sestri nikoli nisva bili povezani. Ne v otroštvu, ne v odraslosti. Velika razlika v letih in posledično povsem drugačno odraščanje. Ena z obema staršema, v navidez srećni družini, ki to ni bila, glede na kasnejši alkoholizem, razbito družino.

S sestro sva narazen 1,8 let. Sva sosedje. najini odnosi so se začeli drastično ohalajat ob prihodu otork – iamva namreč diametralno nasproten pogled na vzgojo jaz svojih 4ih ona svojega edinca

Če ni volje z obeh strani se odnosi ohladijo. Pri nas smo 3 sestre, ena je ločena in ima 3 otroke, druga poročena in 1 otrok, jaz sem v zvezi in nimam še otrok. Oni dve sta bolj skupaj že zaradi otrok, jaz ne pašem preveč zraven.

Oddaljijo se običajno moški, ker imajo zakomplicirane ženske, ki imajo tudi težave s taščo in tastom.