V rojstni hiši nisva več zaželena
Berači, 02.04.2024 ob 11:55
Najraje imam odseljene sorojence, ki bi komandirali kako bo v rojstni hiši, v katero mogoče pridejo 1x letno za dan ali nekaj dni.
Dojami! Odselila si se, v domači hiši nimaš več pravic, dokler sta starša živa.
Vi vsi bi radi kar neka rezervna stanovanja in otroške sobe do smrti, a odseljeni več 100km stran in staršev vmes tud ne povohate!
Pa najpametnejši od daleč!
Ljubica draga, priseli se nazaj, skrbi za starše in pol komandiraj.
Mi pa ti dišiš po beračici ..Ja! Očitno ti takole doma pometaš s sorojenci! Sram naj te bo, kakšne pišeš! A tisti, ki je ostal doma ima zdaj kar vse pravice? Kaj pa drugi? A drugi sorojenci so pa smeti? Nisi normalna!
OMG, 02.04.2024 ob 13:24
Mi pa ti dišiš po beračici ..Ja! Očitno ti takole doma pometaš s sorojenci! Sram naj te bo, kakšne pišeš! A tisti, ki je ostal doma ima zdaj kar vse pravice? Kaj pa drugi? A drugi sorojenci so pa smeti? Nisi normalna!
normalna nisi ti, če se nisi sposobna odlimati od mamine joške in zaživeti polnega življenja. Morala bi biti vesela, da se brata končno nekdo usmilil in bo življenje šlo naprej.
mijav mijav, 02.04.2024 ob 13:29
normalna nisi ti, če se nisi sposobna odlimati od mamine joške in zaživeti polnega življenja. Morala bi biti vesela, da se brata končno nekdo usmilil in bo življenje šlo naprej.
Od kakšne mamine joške? Jaz sem v penziji! In se mi ne zdi pravično fovariziranje nekoga, ki živi doma in priseljenke, da zdaj druga dva ne smeta skorajda prestopiti domačega praga!
nesrečna gorenjka, 01.04.2024 ob 20:30
V naši družini smo mama, jaz in dva brata. Oče je pokojni.
Hiša je dvo- družinska, dve nadstropji … v vsakem eno stanovanje.
En brat se je odselil v tujino, prav tako sem od doma odšla jaz.
Doma sta ostala mama (v svojem stanovanju, 1.nad.) in drugi brat v svojem (2.nad).
Živeli smo kot zelo povezana družina, s prvim bratom sva se večkrat vračala domov, kjer sva bila dobrodošla in sva ostala tudi po kakšen teden, med poletjem tudi do 14 dni.
Potem pa je doma živeči brat, spoznal žensko preko neta.
Prišla je na naš dom. Poročila sta se. Otrok nimata. V začetku je bilo vse lepo in prav …sama milina.
Po enem letu pa se je začelo.
Čeprav imata z bratom svojo stanovanje ( 100 m2 + veliko teraso 30m2), je to za svakinjo premalo.
V bratovi sobi (spodnje nadstropje) , ki jo je uporabljal 35 let, ko se je vračal domov … so naredili savno …
… brez, da bi njega vprašali za dovoljenje … seveda si je savne zaželela svakinja in ne mama.
Odgovor je bil: “Ja saj zelo redko prideš domov (6 krat letno), se boš pač malo stisnil v sobi.”
Vse v hiši je po njeno, povsod so njene stvari. Dela nič, tudi zaposlena ni.
Ko ona pripelje svoje sorodnike na obisk, midva z bratom nisva zaželena,
ker so sorodniki nastanjeni po celi hiši … za naju ni prostora.
Moja mama jo zelo podpira in občuduje. In tako kot svakinja reče ali se zamisli … tako je… in to je sveto.
Midva z bratom pa sva postala ne bodi ga treba. To nama je mama dala jasno vedeti.
Ne morem vam povedati kakšna bolečina v duši je to…
… ko mama lastna otroka zavrže, zaradi ženske, ki nič ne dela, samo komandira in vse ponižuje.
Resnično ne razumem mame, ali naju je z bratom sploh kdaj imela resnično rada, da naju je s tako lahkoto zavrgla in prizadela.
Kaj naj si človek misli o taki mami? Brat je tako razočaran nad njenim odnosom do naju, da o tem sploh noče več govoriti. Za te praznike nisva bila dobrodošla, ker so bili na obusku vsi njeni in za naju ni bilo prostora.
pojdite samo še na kavo in poskrbite, da se z mamo, ko bo potrebovala pomoč ukvarja ta nova ta mlada.
Dediščino bo verjetno trudi pobasala, ker verjemi, da bo mamo obrnila
Odseljeni otroci ne veste koliko dela je s starši. Pomagamo eni drugim in obratno. Ne vprašate nas koliko živcev in energije smo porabili za tudi vaše starše. Samo za lastnino vam gre. Noben sorojenec me ne vpraša koliko dopusta sem dala za nego bolnih staršev in za vožnjo k zdravnikom. Noben sorojenec ne gre z njima na izlet, ju ne vzamejo zraven na morje. Vse kar vi počnete, počnemo tudi mi + vaši naši starši. Ne bodite nam nevoščljivi hiše. Hišo skupaj vzdržujemo. Starši nimajo toliko denarja, da menjajo streho. Nihče od vas ni prišel pomagati, kaj šele da bi kaj prispeval. Starši so starejši, s kupom bolezni. Kdo od vas pazi, da vzamejo pravilno kombinacijo zdravil? Kdo od vas gre sredi noči z njimi na urgenco in tam bdi do jutra? In vi ste nam nevoščljivi, če se nam starši, za katere smo več kot dobro skrbeli, zahvalijo s tem, da dobimo hišo.
Ena iz mansarde, 02.04.2024 ob 14:57
Odseljeni otroci ne veste koliko dela je s starši. Pomagamo eni drugim in obratno. Ne vprašate nas koliko živcev in energije smo porabili za tudi vaše starše. Samo za lastnino vam gre. Noben sorojenec me ne vpraša koliko dopusta sem dala za nego bolnih staršev in za vožnjo k zdravnikom. Noben sorojenec ne gre z njima na izlet, ju ne vzamejo zraven na morje. Vse kar vi počnete, počnemo tudi mi + vaši naši starši. Ne bodite nam nevoščljivi hiše. Hišo skupaj vzdržujemo. Starši nimajo toliko denarja, da menjajo streho. Nihče od vas ni prišel pomagati, kaj šele da bi kaj prispeval. Starši so starejši, s kupom bolezni. Kdo od vas pazi, da vzamejo pravilno kombinacijo zdravil? Kdo od vas gre sredi noči z njimi na urgenco in tam bdi do jutra? In vi ste nam nevoščljivi, če se nam starši, za katere smo več kot dobro skrbeli, zahvalijo s tem, da dobimo hišo.
Kako enostransko!
Pride do bivalisca za mali vlozek, otroci imajo vedno koga doma, ko pridejo iz sole, varstvo za prvimi vrati… nekoga, ki poskrbi za karkoli je ze treba (vrt, domace zivali). Seveda je cena za to, da se moras prilagajat in na stara leta skrbet za starse. Kaj naj zdaj, ko je jbolezn, pa odseljeni hodijo domov? In ja, je veliko dela. In je hisa kar zasluzena, ce je tako.
P.s. me zanima, kako lene zenske, ki se nekam prislinijo skrbijo za starse? Nekako lenoba in delo ne gresta skupaj.
Svyb, 02.04.2024 ob 15:08
Kako enostransko!
Pride do bivalisca za mali vlozek, otroci imajo vedno koga doma, ko pridejo iz sole, varstvo za prvimi vrati… nekoga, ki poskrbi za karkoli je ze treba (vrt, domace zivali). Seveda je cena za to, da se moras prilagajat in na stara leta skrbet za starse. Kaj naj zdaj, ko je jbolezn, pa odseljeni hodijo domov? In ja, je veliko dela. In je hisa kar zasluzena, ce je tako.
P.s. me zanima, kako lene zenske, ki se nekam prislinijo skrbijo za starse? Nekako lenoba in delo ne gresta skupaj.
Moj podpis!
Zakaj so se sorojenci odselili? Nihče jih ni podil. Sami so šli. Na lastno željo. Takrat se nihče ni vprašal kako doma starša funkcionirata.
Seveda vidiš samo enostransko, ker si odseljen. Ne vidiš kaj vse se dogaja ko tebe ni zraven. Misliš, da te bomo dnevno obveščali? Zakaj že? Saj si šel stran. Si pokazal svoj interes do doma.
Če ste tako ljubosumni na sorojenca, ki je ostal doma, pa zamenjajte in pridite v hišo živeti s svojimi starši. Ampak to vam ne diši. Samo pravice in nič odgovornosti bi imeli.
Kdo je lastnik hiše? Samo mami ali vsi 4?
Če je samo mami, je prav da se sama po lastni vesti odloča kaj bo s hišo. In prav je da se hiša uporablja in vzdržuje. Si predstavljate da bi vsi šli od doma in bi morala vaša mami skrbet za celo bajto, jo financirat in pustit vaše sobice take kot so, da pridete za par dni na leto naslednjih 30 -40 let na obisk obujat spomine? Vi resno pričakujete to?
Drugo je če ste solastniki. V tem primeru se je treba za kakršen koli poseg sproti dogovorit. Ne more en delat enostransko.
V bratovi sobi (spodnje nadstropje) , ki jo je uporabljal 35 let, ko se je vračal domov … so naredili savno …
… brez, da bi njega vprašali za dovoljenje … seveda si je savne zaželela svakinja in ne mama.
Čakaj, koliko pa je star ta brat, če se je odselil pred 35 leti??
55? 60??? Do kdaj bi pa morala otroška soba ostati nespremenjena za tega brata in zate? Lej, ne rečem, da bi sobo spremenili v savno, medtem ko bi drugi brat študiral v Ljubljani in bi se še vračal domov med vikendi. Ampak po 35. letih življenja drugje?? Ker vidva bi čez poletje še prišla domov in bila vsak v svoji otroški sobici. Pa saj vam celo to dovolijo, saj lahko prihajata, pač samo malo bolj se bosta morala stisnit. Mogoče bo eden moral spati na kavču v dnevni, bog se usmili. Nihče vaju ne podi, če so po 35 letih spremenili namembnost večinoma neuporabljenih sob.
Večje vprašanje je, kaj bo z dediščino. Bodo naredili pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa se bosta vidva obrisala pod nosom za dediščino? No, tudi mogoče.
Z veseljem bi se odselila, nabavila svoje stanovanje in pustila hišo in starše bratoma.
Pa prišla enkrat na mesec k njim na obisk, prišla dopoldan, pojedla kosilo, počakala na desert in kavo, se kako rekla in šla domov.
Pa pohvalila tistega, ki je doma, da super, da je starša sredi noči peljal na urgenco, pa škoda, da je šlo par dni dopusta, ko je mami/očetu ob bolezni cel dan igral bolničarja.
Pa uau, super, da je prekril streho in menjal okna, ker je staršem že skoraj pihalo ob oknih.
Pa dobro bi bilo, če bi nabavili XY zadevo, ker bi bilo za starše bolj enostavno..
Z veseljem bi pametovala tistemu, ki je ostal doma, tako kot pametuje avtorica teme.
Imam pa srečo, da moj brat ni tak in ne pametuje. Da reče, da je hvaležen, da mi skrbimo za starše in da so mi starši že pomagali, kolikor so mu, od hiše pa pričakuje samo to, da tudi ko staršev ne bo več, bo z družino še vedno dobrodošel na obisku.
Pa še ena, 02.04.2024 ob 19:19
Z veseljem bi se odselila, nabavila svoje stanovanje in pustila hišo in starše bratoma.
Pa prišla enkrat na mesec k njim na obisk, prišla dopoldan, pojedla kosilo, počakala na desert in kavo, se kako rekla in šla domov.
Pa pohvalila tistega, ki je doma, da super, da je starša sredi noči peljal na urgenco, pa škoda, da je šlo par dni dopusta, ko je mami/očetu ob bolezni cel dan igral bolničarja.
Pa uau, super, da je prekril streho in menjal okna, ker je staršem že skoraj pihalo ob oknih.
Pa dobro bi bilo, če bi nabavili XY zadevo, ker bi bilo za starše bolj enostavno..
Z veseljem bi pametovala tistemu, ki je ostal doma, tako kot pametuje avtorica teme.
Imam pa srečo, da moj brat ni tak in ne pametuje. Da reče, da je hvaležen, da mi skrbimo za starše in da so mi starši že pomagali, kolikor so mu, od hiše pa pričakuje samo to, da tudi ko staršev ne bo več, bo z družino še vedno dobrodošel na obisku.
A imate vsi starše že nebogljene. Včasih so imeli otroke pri 20-ih, torej če ostaneš doma pri 30-ih, so starši 50, kaj toliko nege rabijo pri teh letih?
Jaz sem šla od doma pred 30 leti. Pridem na obisk k mami, za uro ali dve. Tako tudi druga sestra. Za praznike in RD, mama vedno povabi na kosilo. V enakem vhodu živi sestra z družino. Zelo smo povezane. Vesela je vedno, kadar pridemo. Mama ima malo stanovanje, pa smo vedno dobrodošli. Tudi pri sestri sem prespala večkrat, in zelo smo se imele luštno. Ne bi pa silila za vsako ceno nekam, kjer nisem zaželena. Jaz ne.
Venividivici, 02.04.2024 ob 19:49
A imate vsi starše že nebogljene. Včasih so imeli otroke pri 20-ih, torej če ostaneš doma pri 30-ih, so starši 50, kaj toliko nege rabijo pri teh letih?
Mene sta starša imela pozno, že najstarejšega brata sta imela pri 25+, mene pri skoraj 33.
Zdaj gresta proti 80.
V sorodstvu imamo podoben primer. Trije bratje, ki so se dobro razumeli. Ko se je se zadnji porocil, ta je ostal v domaci hisi, je njegova zena zacela delati zdraho, najprej proti svakinji, nato se je prepir razsiril na vse. Prej je bil vedno mir. En brat se je zato z zeno odselil dalec stran. In prav njegova zena je dalec najboljsa oseba od treh zena. Drugi brat se nekako trudi vzdrzevati stike, ker mu je zal, da niso vec tako slozn kot prej.
@ mijav mijav Pri teh razprtijah se ne gre toliko za otroske sobice, kot za odnose med sorojenci, ki jih unici prizenjeni, najveckrat so to zenske, ki razmisljajo podobno kot ti.
Paznik, 02.04.2024 ob 20:28
Po očetovi smrti je verjetno bila zapuščinska obravnava, na kateri ste se dogovorili odelitvi njegovega dela premoženja, kdo skrbi za mater. Tu tiči možnost o sporazumu kako deliti uporabo hiše. Čustvena navezanost na dom mladosti še ne pomeni lastnine. Komu bo mati zapustila svoj del premoženja?
Nihče ti ne bo odgovoril, ker je zgodbica kopirana.
Je pa tako, da po navadi v takih situacijah dorečejo zadeve, ko umre eden od staršev. Takrat je en otrok itak že v hiši staršev, če je od začetka tam ostal, tako da se je takrat najkasneje za zmenit, kako in kaj. Vnaprej se jaz zagotovo ne bi odpovedovala svojemu delu dediščine po očetu v korist matere recimo, če se nič ne doreče. Jasna stvar, da ne bom matere metala ven ali kaj podobnega, ampak moj delež bo pač moj delež. Razen, če naredimo izročilno pogodbo, mati ostane v hiši do smrti in zanjo skrbi tisti, ki je ostal v drugem stanovanju. To drugo stanovanje pripada temu, ki je ostal v njem, se pa zaveže skrbeti za mater in tudi doplačevati dom, če bo potrebno, hkrati pa tudi vzdrževati hišo, prenoviti streho do takrat in takrat in sproti vzdrževati tudi materin del hiše, da se porihta najnujnejše in da hiša in njena okolica ne propadata. Del hiše, kjer živi mati, se po njeni smrti deli na druga dva otroka. To se mi zdi realna opcija. Ampak potem se nimate kaj vtikat v to, koga ta brat navleče v bajto in kako ona nič ne dela in samo ukazuje. To ni več vaša stvar.
Zgodbica je pa itak bedasta. Zakaj bi brat, ki je ostal v bajti financiral izdelavo savne v stanovanju, v katerem živi mati, ki bo po smrti matere itak predmet dediščine, kot tudi stanovanje, v katerem on živi. Razen če so z mamo brez vednosti ostalih že sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju, druga dva otroka sta se odpovedala dediščini po očetu in cela bajta bo potem izvzeta iz zapuščinske obravnave po materi. Kar bi bilo tudi čisto možno, če že pravite, da je tamlada “taka prasica”, haha.