Razočaranje. Jeza, vse to žalost, vodi v bolezen. Mama vam je podarila telo. Bodi hvaležna. Nato naredi nekaj lepega za sebe in se ne 7badaj. Če ni bilo prostora, ga pa ni bilo. Greš drugam in je.

Ce se imata z bratom res rada, bista skupaj sla cez to, si naredila lepe, skupne praznike z vajinima druzinama in dovolila materi, svakinji in bratu, da razmislijo, ce jim res manjkate… cas bi prinesel odgovore.

Mene zagotovo ne bi videli, ne slisali dokler me ne bi oni sami poklicali. Ni sanse.

Naj uzivajo, imajo pravico. Vidva pa tudi. Za nazaj se ziveti ne da.

Ce se imata z bratom res rada, bista skupaj sla cez to, si naredila lepe, skupne praznike z vajinima druzinama in dovolila materi, svakinji in bratu, da razmislijo, ce jim res manjkate… cas bi prinesel odgovore.

Mene zagotovo ne bi videli, ne slisali dokler me ne bi oni sami poklicali. Ni sanse.

Naj uzivajo, imajo pravico. Vidva pa tudi. Za nazaj se ziveti ne da.

Res žalostno, da pri tolikih kvadratih, ni prostora za prespat, ko pridejo otroci (brat, sestra, sin, hči) iz daljave. Tisti, ki jih pošiljate v hotel/bife, ne vem no, kaj naj rečem. Še prijateljica ti takoj raztegne kavč, ne pa domači ljudje v domači hiši. Vse je šlo v maloro, pr moj duš.

Avtorica ni zadovoljna z raztegljivim kavčem, ona bi svojo staro sobo, nedotaknjeno.

Šla sva od doma. Z vsemi stvarmi vred. Vračava se na obiske, na dva različna konca države. Ne prespimo. Tudi pri naju obisk ne spijo, pridejo in gredo. Zakaj bi bilo pri starših drugače?

Ne rabim rezervne postelje pri starših. Odgovorno sem šla in zato ne rabim tovrstne varovalke.

Odjebita jih z bratom…

Sem na svojem,doma je ostala sestra z možem.Niti na kraj pameti mi ne pride,da bi zahtevala,da moja soba ostane prazna,ker bi si jaz 2x na leto namislila,da prespim tam.Tam se živela nekoč

Vprašaj se oziroma se spomni kakšen je bil pokojni oče in kakšen je bil odnos oče-mati.

Bi si skoraj upal trditi, da je oče komandiral, mama pa capljala za njim.

Avtorica, kako je z lastništvom hiše? Ko je oče umrl, ste postali otroci solastniki?

Je mama lastnica polovice in se boste na smrt skregali (no, to ste že) tudi ob njeni smrti?

Najbrž so po očetovi smrti prepustili vse materi, ki bo pustila hišo tam živečemu sinu ali pa se hujše njegovi ženi

Čogavo je kaj? Je stanovanje od brata? Ste uredili prepise? Če niste veselo na delo,mene že nebi takoj jo postavim na cesto,

Jasno, da nimata z bratom tam kaj več komandirati. Živita drugje, obiskovat pa hodota verjetno mamo in ne hišo. Otroški sobi, ki sta jih imela, sta bili vajini fokler se nista odselila. Ne razumem zakaj bi vaju morali čakati. In ne razumem tudi kako prideta tja kar za 14 dni. Za brata iz tujine še razumem, a zate… kot razumem vama tudi nihče ne brani, da prideta k mami in če hočeta ostati dlje časa, vama verjetno mama lahko nudi kak kavč. Ali pa se oba vsak dan spokajta k tebi domov, pa še mamo vzemita s seboj. Bo verjetno vesela izleta. Ne pa da se lepo vsi povabite na njeno breme, da vas streže spredaj in zadaj. Odrasti že in živi svoje življenje. V tvoji rojstni hiši so sddaj drugi godpodarji, ki z mamo lepo delajo in skrbijo zanjo in to ti mora biti največje zadoščenje, če imaš mamo rada. Če pa se gre za premoženje … če sta z bratom poštena, se bosta odpovedala v korist brata, ki skrbj za mamo in vlaga v hišo. Hiša se ne vzdržuje sama in če med vrsticami prav beren, vidva v hišo ne vlagata nič.

Moja mama prav tako živi v veliki hiši sama in tri hčere smo redno hodile k njej na obiske. Jaz sem se sicer pred leti odselila daleč stran, A sem vseeno hodila redno domov, prav tako moja otroka. Pred dvemi leti pa se je ena od sestre zmenila z mamo, da se preselil k njej s svojim otrokom in potem se je začelo. Najprej ta druga sestra več ni bila zaželena, ker imamo doma vse tri svoje otroške sobe in ona svoje ni hotela spraznit – v njej ima stvari ki jih potrebuje za dopusten, seveda jih tja spravlja v dogovoru z mamo. Nato se je zgodilo da je mama zbolela in sem rekla da pridem k njej pomagat ji pri negi. Mama je morala priti iz bolnice, sestra ki živi pri njej, pa je imela takrat  namen it na nek dopust. In mi je napisala, da naj pridem domov samo v primeru če bo mama odpuščena iz bolnice, sicer pa naj ne hodim, ker ona ne dovoli vstopa v hišo brez njene prisotnosti. Me je skoraj kap zadela. Ona namreč živi v svoji otroški sobi, njen otrok ima eno prazno sobo poleg njene, moja mama pa vse ostale sobe. Moja otroka sta sicer kmalu po preselitvi moje sestre – njune tete k njuni babici nehala hodit na obiske, ker smo tolk daleč da se nam za nekaj ur ne splača hodit tja, ni ap več zaželjeno da tam prespijo. Zaželjeno? Sestra je tisto sobo, v kateri je bila postelja za goste, dala svojemu sinu in to je to.

Moja mama se izgovarja in opravicuje in pravi, da ni vedela da bo tako, ma meni je na tej točki vseeno kaj imata z mojo sestro. Sestra ne dela, torej živi na mamin račun, kar pomeni da prazni varcevalnega, kar dalje pomeni še marsikaj drugega …. Ampak kaj čem. Tako se je zgodilo in jaz se ne mislim s tem ubadati. Je pa žalostno kako lahko en človek uniči druzinske odnose.

A misljiš, da do šli odseljeni od doma samo s culico? Verjetno sta jim starša kaj dala. V kknkretnem primeru, če je mama pametna, vse prepisati na sina, ji skrbi zanjo, z dosmrtnjm preužitkom in obveznostjo plačevati dom, če bo morala tja. In zapisati kaj sta druga dva otroka že dobila kot nujni delež. Le tako bo mir. Otroka, ki sta odšla verjetno nista prav veliko vlagala v hišo, saj v rosnih letih nista kmela s čim, starša pa vanju sta vlagala in ju podpirala, da sta se osamosvojila. Pogoltnost pa lahko naredi veliko hudega in tule, kot kaže, bosta odseljena naredila mami in bratu veliko hudega. Je to prav?

Nekateri smo šli od doma brez vsega. Brez vsake popotnice. Brez lepe besede. Ko te lastni starš prekolne, ker ne želiš več plesati, tako kot on želi.

Tisti, ki niste doživeli pekla v lastni družini, prosim ne dirajte v osje gnezdo, ker niste prehodili niti metra v naših čevljih.

Vse dobro vam želim. Bodite srečni in hvaležni tisti, ki ste blagoslovljeni z dobro primarno družino.

10765,

tukaj se verjetno ne gre za pogoltnost, ker ni govora o tem. Tisto kar boli, je ODNOS!
Eni vse vidite v denarju, v zidovih, v dediščini! Vse materialne stvari so minljive in NE dajo zadovjstva na dolgi rok.
Bolj od tega je pomemben spoštljiv in kvaliteten ODNOS (starši – otroci) v družini in to, da veš, da kljub temu, da si odšel s trebuhom za kruhom od doma, si vedno dobrodošel v rojstni hiši.
To je tisto, kar šteje.

Bravo za tole mnenje! Se strinjam!

seveda se gre za tipično gorenjsko pogoltnost. Odnosi med odraslimi ljudmi so dvosmerni. Ko se enkrat zares odseliš od doma je normalno, da pobereš svoje stvari in da ni treba staršem ali bilokomu čuvat otroških sobic nedotaknjenih. Normalno je, da gre življenje naprej, še posebej pa, če si en otrok v domači hiši ustvarja svojo družino. To ne pomeni, da nisi nezaželjen, ampak da boš prespal na kavču, če drugje ni prostora. Me prav zanima kako je pa pri starših, ki živijo v bloku in se morajo zaradi stiske preseliti v dnevno sobo. A se po odselitvi otrok, ne smejo vrniti v spalnico ali kako?

Strinjam se z eh.

Nihče več ne spi pri drugih. Vsi gremo v hotel. Vprašaj se kakšen človek si, da se vsiljuješ drugemu v njegovo gospodinjstvo!

Obrni situacijo in v svoji hiši šparaj sobe za vsakega sorojenca in mamo.Kaj boš rekla na to?

Mislim-jaz ti tudi nebi šparala sobe,ker bi si ti namislila prit 2x na leto prespat.Na voljo imaš kavč,napihljivo posteljo ali pa hotel

Kakor kje, nam pride hotel na misel samo na kakih popotovanjih, ko si dan ali dva v enem kraju in greš potem naprej.

Jaz ali kdo od mojih prespi v Ljubljani pri sestri, če ima relativno zgodaj kake opravke tam.

Sestra z družino prespi pri nas, ko pride na vikend obisk.

Sestrini otroci prihajajo na počitnice k nam.

Imam ključ njenega stanovanja, ona ima ključ naše hiše.

Se je že zgodilo, da sva z možem šla na nek dogodek v LJ in se nama sredi noči ni dalo voziti nazaj domov in sva šla prespat v sestrino stanovanje, pa njih ni bilo doma. Ja, sem jo vprašala prej, če bi bilo kaj takega mogoče, če bo prišlo do tega. Ja, sem ji poslala SMS tisto noč, da se ne bova peljala domov, ampak v njihovo stanovanje. Odgovor je bil samo, naj lepo spiva in da hladilnik nudi tudi zajtrk.

In enako tudi ona prihaja k nam, k mami, ko smo mi na dopustu.

Še vedno drži, da če se imajo ljudje radi in se spoštujejo, je prostora več kot dovolj, tudi če je samo par m2.

Kako resnično in kako lep zapis.

Kateri zapis?