SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA

Četrta knjiga, Novo mesto 1997

_________________________
KO ME JE MATI RODILA

Ko me je mati rodila,
ni vedela kolk bom trpel.
Takoj me bi v grob položila,
da ne bi gledal ta grozni pekel.

(Besedilo je vrezano v steno šeste celice v nemškem zaporu v Begunjah)
———————-
UMRETI TEŽKO NI

Umreti teržko ni –
pustiti drage svoje,
to boli.

(Besedilo je vrezano v steno osme celice v nemškem zaporu v Begunjah)
_______________

DANES MI, JUTRI VI

Danes mi, jutri vi –
kolo sreče se vrti.

(Besedilo neznanega jetnika je vrezano na steno četrte celice v nemškem zaporu v Begunjah)

_______________

BEGUNJSKI ZVON

Begunjski zvon, pozdravljen mi,
Slovencev rod, ki v njem trpi,
Begunjski zvon gre do srca,
Slovencev jok pa do neba!

Ko ključi se zaslišijo,
že v bunker te odpeljejo
in tam sediš dan za nočjo,
sanjaš kaj je nekdaj bilo.

In kadar pa skozi linico,
sovražno gleda te oko,
srce drhti in pest grozi,
le čakaj, čakaj Švaba ti!

(Pesem begunjskih zapornikov, ki se je pela na napev, ljudske Večerni zvon.)

————————

MARIJA, POMAGAJ NAM, VOJSKIN JE ČAS

Marija, pomagaj nam, vojskin je čas,
na tebe ozira se vsak iz med nas,
Marija, vse ljudstvo ječi,
Marija, pomagaj nam ti.

(Prva kitica prirejene cerkvene pesmi Marija, pomagaj nam sleherni čas, je na steno tržaške Rižarne zapisala neznana slovenska jetnica)

————————-

LE ZA JEZUSOM HODIMO

Le za Jezusom hodimo,
dokler še na svet živimo,
kaj pomaga nam ta svet,
kmalu treba bo umret.

(Besedilo zapisala v Rižarni, neznana slovenska jetnica)

————————–

IZ AUSCHWITZ

Zunaj je tema, tujina in mraz.
Kako mi je v duši, le Bog in jaz.
Mesec za mescem žareče kamine,
s človeškim pepelom posute ledine,
trpinčenje strašno, glad in mraz
so gledali tisoči, ne samo jaz.

Grozno renčanje dresiranih psov
in divje zmerjanje SS-arjev,
njih grozni pretep in zasmeh
bil dnevni je delež jetnikov vseh.
S pestmi so divje nas bili v obraz,
to pričajo tisoči, ne samo jaz.

Pljuča moreči duh žganih teles,
človeškega blata in mrtvecev vmes,
grozni pogled živih, pognilih ljudi,
črvov si videl kar cele pesti
in rane odprte prav do kosti,
tovariš, verjemi, to močno boli.

SS-arji so vino in žganje pili,
bolniki, jetniki z urinom si žejo gasili.
Pakete nam kradli, iz njih se nažrli
najboljših jedi se vsak dan do vratu,
dajali so kruh in meso še vsak svojemu psu,
jetniki pred njimi umirali so od gladu.

Nacisti, ki siti so naše krvi,
zdaj mnogo na klopi zatožni sedi,
zverinsko hudobna so vsa njih dejanja,
zato ne zaslužijo pomilovanja.
Na tisoče kliče jih danes na glas,
obsoja jih celi svet, ne samo jaz.

(Tipkopis besedila nekdanje preživele interniranke v Auschwitza, iz Solčave.)

ZASUTA USTA

Nekje pokopališče je na hribu,
brez križev,rož, grobovi sami
in prek razpadlega zidu rumena trta,
ki išče luč z ugaslimi rokami.

Ležim v globini tiho, tiho,
v dolini mrzel je večer in pust.
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!

…………………………………………………………….

Goreti hočem sebi, novim dnevom!
………….

Že moja pesem v plamen se spreminja ….
………………

…na naklu smrti srp pozvanja,
že v žoltem snopju groze plapolam …
……………….

Naj bom še dolgo, dolgo bakla nema,
ki potnikom samotnim v noč gori!
…………………….

……………………………………………………………………

France Balantič, slovenski pesnik, iz zbirke pesmi natisnjenih 2003.

Zamolčan slovenski pesnik, ker je dom branil (domobranc). Grozno smrt je doživel novembra 1943, ko je bil zažgan skupaj s še tridesetimi v Krajčevi hiši, star komaj slabih dvaindvajset let.

Berem te bridke besede, besede obupa, strahu in upanja………ni pomembno ali so te besede pisali ujetniki okupatorja ali osvoboditelja……zvenijo isto, imajo isti pomen……..naslov posta je v spomin in opomin….TOČNO………jutri bom tako kot vsako leto prižgala svečko tudi v spomin na vse tiste otroke, dekleta, fante, žene, može, starke in starce, ki so izgubili svoja življenja v vojnem metežu….nikogar ne bom krivila in obsojala, spominjala se bom samo nekaterih pesmi, zapisov, besed,….ki so jih za seboj pustili ljudje ki so se zavedali, da bodo umrli,…….katerih življenje je bilo prehitro in krivično končano …………
Spomnite se nanje tudi vi!

WildWind