V svojem stanovanju se ne počutim doma
, ja vejš da.Hja, za rajo so mesta, bloki.
Za prijetnejše lokacije, sploh v hišah pa rabiš dosti več denarja kot 80 jurčkov.
Saj veš kako je bilo nekoč? Kdor ni imel kmetije, domačije, se je pač selil v mesto, kjer je vegetiral v neki luknji. Sin je podedoval domačijo, ostali bratje, sestre pa v mesto v neko čumnato.
Bloki to je pač za rajo.
Lej, kupiš pač nekaj, kolikor ti finance dajo. Bolje tako kot biti v najemu.
Potem varčuješ in čez 10, 15 let kupiš kaj boljšega.
Saj, če si kupila, še ne pomeni, da moraš tam ostati do smrti. Še vedno se lahko spet seliš, na bolje.
Če ni financ, za luksuz, jih pač ni.
Če si samska pa itak ne moreš računat na kako hišo ali kaj takega. Pač si tam, kjer si.
Dajte se raje oglasiti tisti, ki bi radi živeli v naravi, v hiši pa vam finance tega ne dovolijo in morate pač stanovati tam, kjer si lahko privoščite.
_____________
Torej v bistvu potrebuješ somišljenike, da ti bodo pritrjevali in da boste skupaj jamrali.
Kako točno ti bo to pomagalo pri izboljšanju situacije?
Saj po eni strani sem noro vesela, da sem končno na svojem. Prej kup najemov pa to. Vendar me grabi panika. Stroški bodo dosti večji kot sem domnevala. vedno nove napake, težave v stanovanju. Se bojim, da bodo stroški šli v nebo. S tem, da sem dala za stanovanje dosti več kot sem planirala. AMpak za 60 jurjev pač nič ne dobiš. Zato me sedaj grabi panika.
Vsekakor pa ja, se bojim, da mi zmanjkuje časa. Bom res imela možnost kdaj živeti v okolju, kjer se bom počutila ok?
Ja, mi je jasno, da sama pač ne morem skrbeti za hišo, da so stanovanja z vrtom predraga… želja pa je vseeno. Pogrešam naravo, mir.
Sem v mešanici veselja, žalosti, skrbi, dvomov.
