Saj po svoje imaš prav in je res, kar praviš. Samo, a misliš, da doma je pa kaj drugače? Ravno take občutke, kot jih ti navajaš, lahko samska oseba doživlja tudi doma. Kaj je pa doma drugače sploh, če živiš v bloku? In kaj spremeni situacijo, če ima samska oseba dopust, njeni prijatelji pa hodijo tisti čas v službo in nimajo časa zanjo? Pa tudi tako je, da ne moreš od prijateljev pričakovati, da te bodo zaradi tvojega dopusta animirali. Vsak ima svoje obveznosti. Saj, če bi bila doma bi pa ob koncu dopusta tudi imela tak prazen občutek, ker ni nikamor šla. Če si sam, si sam pa obrni tako ali drugače. Parčke pa srečavaš povsod in še posebno zdaj je večinoma govora o dopustih, kam kdo gre in tudi ti pogovori lahko avtorici vzbudijo neprijetne občutke.

Ma saj ne vem, kaj mi je pravzaprav bilo…
Pa tako zelo ponosna sem bila nase, da sem sploh šla, da sem našla, da sem lahko opazovala morje in sončni zahod, morsko vzdušje itak obožujem že od vedno…. Še ko sem bila poročena, pa če sva se celo leto kregala, na morju je bilo vedno božansko…

Rada imam morje in ne, ne bom se ga odpovedala zaradi teh čudnih občutkov, se jih bom že navadila!

Mogoče drugič izberem enodnevno varianto s kopalnim busom v Simonov zaliv, pa da vidimo… Samo zvečer je pa treba nazaj in ni časa za sončni zahod… Eh, pa saj ne vem sploh kaj bi….

Hvala, da me prenašate!

Enaizmedredkih, nič hvala, da te prenašamo :). Jaz sem prav vesela (pa ne v smislu, da ti privoščim osamljenost), da kdo kaj takega napiše, da nimam občutka, da sem nora, ker me spreletavajo taki občutki.
Drugače pa Popay je zadel tudi moje občutke.
Jaz grem na dopustu raje na kako potovanje kot na morje.
Ja, res je, ko prideš domov, te tudi ni nihče vesel. Praznina. Vedno praznina. Vedno samota. Ja, eno je pisati, da si včsih užival sam, če si sedaj poročen. Če ti bi bilo res tako lepo biti sam, ne bi bil poročen.

Tudi na potovanju sem že bila sama…. res ni bilo tako hudo, je pa res, da so se vsi čudili in spraševali – in ti pa kar sama… Takrat sem še imela dober izgovor, zdaj bi morala rečt samo JA, tak pač je. Pa kot sem rekla, me to še najmanj briga, kaj si mislijo ljudje, ki jih itak ne poznam (pa tudi tisti, ki jih poznam).

Res se lažje pomešaš med npr. družbo žensk, nerada se pa ušturim kakemu paru… Ampak kot so ene prej napisale – doplačila za enoposteljno sobo ti poberejo vso veselje… Pa potovanja so itak precej dražja od ene poceni variante za morje… Mislim, organizirana potovanja so približno enako draga, medtem ko dobiš lahko morje zelo ugodno, če greš v kak hostel…

Ja, veliko mnenj, skoraj vsak ima delno prav. Tudi jaz sem bila večkrat sama na morju, po en teden, pa je nekako šlo, čeprav zelo rada sama nisem.S sabo sem vlekla kup knjig, pa obvezno kolo, da sem se takoj zamotila, čim me je začel napadati občutek osamljenosti. Na plaži sem bila vedno čim dlje do večera , potem sem šla ven spet čim pozneje,pa sem bluzila ali peš ali s kolesom zunaj tako dolgo, da sem potem prišla v sobo čimbolj utrujena. je pa res, d akadar sem bila sama, sem šla vedno na slovensko obalo, je bil občutek prijetnejši, bolj domače sem se počutila, pa vedno srečala koga za kratek klepet, pa če bi me res blazno zagrabilo ( a me nikoli ni!!!), sem vedela, da imam blizu do doma. No, na plaži se res tudi vedno najde kdo za izmenjat par besed, prav tako v trgovini, lokalu…no, je pa z mano tudi tako, da znam bit sama, ni to nek blazen problem, a občutki osamljenosti se sem pa tja vseeno prikradejo, najraje seveda med dopustom , prazniki…moram povedat, da kljub temu, d a sem zelo družabna, sem pa še zmeraj raje sama kot v slabi družbi…enkrat sem bila z znanko samo tri dni, pa je bilo obupno in res grozno težko zdržat, me se zdi, da sva že drugi dan obe jokali haha.
No, še to naj povem vsem samskim. Jaz sem že kar nekaj deklet in tudi fantov spoznala na popotniških oglasih in to zelo v redu. No, sem že bolj v letih, se pa tam sprehaja tudi kar nekaj mlajših, ki iščejo družbo za potovanje ali dopustovanje, vredno je poskusiti.
Bodite in bodimo pogumni vsi, ki nismo samski zaradi lastnega veselja, pa če se malo bolj potrudimo poiskat se med sabo, nam bo pa lahko lepše.
Aja, obstaja veliko raznih duhovnih počitnic…nič ni obvezno, da se udeležuješ kakih delavnic, pa imaš vseeno zagotovljeno družbo, če ti paše, če ti ne, si pa lahko tudi sam.
Srečno!