Vabilo ali Povabilo
“Povabilo” za vsako reč in v vsaki situaciji je najnovejša modna muha, ki jo ljudje zadnje čase uporabljajo na vseh ravneh formalnosti, tako v zasebnih stikih kot v najrazličnejših ustanovah. Kot bi vse zajel nek novodobni duh in bi želeli ubesedeti svojo željo (resnično ali umetno nadzirano) po prehodu k bolj intimnim, pristnim medčloveškim odnosom:) Ampak v veliko primerih me osebno izjemno zmoti, predvsem pa se mi zdi izrazito (po)narejeno, zafektirano. Upam, da ne bodo kmalu začeli pošiljati še s sodišča povabil:) Je pa težko razložiti, kdaj je bolj primerno uporabiti kaj, kot je s svojim odgovorom nakazal že Filip. Se pa z njim strinjam in tudi sama bi v tvojem primeru izbrala “vabilo”, in to kljub naslednjemu glasnemu razmišljanju ali pa prav zaradi njega.
Osebno mislim, da je raba “vabila” proti “povabilu” odvisna od več dejavnikov.
– Besedilo ima več naslovnikov (vabilo), je res namenjeno posamezniku, posameznikoma, manjši skupini, izrečeno bolj “intimno”, morda osebno, po telefonu (povabilo).
– Vidik dovršnosti – pri vabilu imam občutek, da traja, da namen, da me kdo kam zvabi, ne izteče, vse dokler pač se koncert, predstava, predavanje, razprava, kongres ni končal. Primerjaj vabiti – vabilo, povabiti – povabilo. Kadarkoli bi sicer rekla
“Vabimo vas/Vabim te,
da pridete/š nagnit kozarček na moje zdravje na dan v petek, …
da se udeležite seminarja, ki bo v petek, …
no, v tem primeru bi uporabila “vabilo”.
– Vidik formalnosti – vabilo na razpravo, vabilo na koncert, vabilo na predstavo vs. povabilo na kavico, povabilo na klepet.
Z veseljem se bom odzvala na vaše vabilo na koncert.
Njegovemu povabilu (a tudi vabilu!) se nisem mogla upreti.
