pri nas je tak primer … se ni obneslo … ker vzrok za varanje se vedno obstaja

Kakšen je lahko ta vzrok, da se ga ne more odpraviti?

Med drugimi; nezrelost in neodgovornost do skrajnosti… enega od partnerje….lahko tut obeh, uh to šele more bit razštelano…:)

Varanje – tej temi nebo nikoli konca. Varali so, varali smo in varali bodo. Edini problem pri varanju “zame” je problem če se na partnerja navežeš preveč čustveno in ga začneš preveč ljubiti in najdeš vedno lepše in boljše stvari, kot pri svojem doma. Čeprav se doma trudiš in trudiš, pa vendar nobenega odziva. Čeprav rešitev ni varanje pa vendar je lepo in malo pozabiš na vse.

Lepo je ljubiti, še lepše pa je biti ljubljen.

Ne nisem prijatelj od te gospe. Verjamem, kaj pa čem drugega, da je čisto običajna ženska in žena. Zakaj se njen mož daje dol z drugimi (kot sem izvedel ni bil samo z mojo ženo) ne vem. Verjeno bosta tudi ona dva prej ko slej prišla do tega kot sva sedaj midva. Veliko sem razmišljal o tem v teh dneh. Ali ji povedati ali ne. A je to njena pravica, da ve. Ali ji paše, tako kot je. Lahko, da je prav zadovoljnas svojim možem. Morda pa samo čaka, da ji nekdo pove in pokaže – glej vidi, kaj se ti dogaja.In s tem dobi potrditev, za svoje sume. Tudi sama si pomislila, da bi raje vedela, želela da ti nekdo pove, da vsaj veš pri čem si.
Seveda se strinjam, da je bistveno pri teh stvareh odpraviti vzroke, ki so botrovali temu, da se je kaj takega zgodilo.

Lepo si napisala. A je šlo samo za sex? Kot ženska veš, da pri vas ni nikoli samo sex. Ali pač?! Prvo je kaj drugega, da potem pride do sexa ali ne. Poskušava pa sedaj odpravlajti vzroke, ki so pripeljali do tega. Čim bolj poskušava biti odkrita. Večrat pa to preraste v medsebojno obtoževanje in metanje svinjarije, ki se nama je nabrala v vseh teh letih. Vse preveč se je dogajalo v minulih letih, da bi se slišala… Sedaj, ko sva zamočila (vsak po svoje, da ne bo pomote, tudi sam nisem bil ravno nedolžen), pa poskušava rešiti kar se da, če se sploh da?!

Vesel bi bil še kakršnega koli nasveta, misli ali izkušnje.

Kaj pa je varanje? Ko seksaš z osebo, ki jo imaš rad in ni tvoj partner, ko seksaš s partnerjem in misliš na tebi drago osebo. Ali ko varaš samega sebe, da je tako najbolje zate, za otroke in za družino………………..

…ne, jaz nebi želela biti v koži nosilca slabe novice. Pa konec koncev, en uničen zakon, še ne opravičuje uničenja drugega. Jaz vedno pravim, da za vsako rit palica raste.

bravo.

Že. Že. Ampak, a ni bilo “ta grdo” dejanje že storjeno. Vse ostalo je samo še posledica. Ali ne?!

Hja. Kren. Bi tako reku tudi, če bi bila to tvoja žena. Bi tudi takrat hitel v “trojčka” ?! Si sploh poročen in lahko sodiš po lastnih občutjih?!

Tu si pa mimo kresno, Marko. Ustava govori, da je pravica posameznika omejena z pravico drugega. A v mojem primeru nisem jaz tisti, ki mu je bila kršena lkakšna pravica?! A ni bilo z tem dejanjem poseženo v mojo družino, v moj mir?! Dejanja v tem primeru nisem storil prvo jaz, temveč on. Ko je šel v razmerje z poročeno žensko, bi se moral zavedeti posledic.
Če stopiš in obstojiš na tirih, te lahko prej ko slej zgazi vlak!

…ja in kaj s tem pridobiš? Čisto nič! Sem še zmeraj pristaš tistega, da za vsako rit raste palica.

Poskusit ni greh, je pa vprasanje, kako bosta vajino vezo ponovno na noge postavla. Pri nas ni slo. Ker res ne gre le za seks … k zivljenju sodi se tisoce drobnih stvari, ki nekoga delajo tako posebnega

Verjetno imaš prav. Preveč se spuščam na področje maščevalnosti, ki dolgoročno ne more prinesti nič dobrega.
Se pa dnevno soočam z grozo, saj je ženin ljubimec istočasno njen sodelavec. Žena mi pravi, da je med njima končano, da sploh več ne komunicirata. Poskušam verjeti. Je pa hudo vsak dan odmsliti to, da sta skupaj … še vedno…

Žal mi je zate, da vama ni uspelo. Pa še živita skupaj?
Midva sva začela hoditi v zakonsko posvetovalnico, kjer imajo zelo dober pristop. Nočeva še vršt puške v koruzo. Vem da ni vse samo sex.

ne, ne ziviva vec skup, je blo ze nevzdrzno – prevec obtozevanja, pogrevanja starih stvari.
Naj vama uspe. Ce pa ne – pa pac vzemita stvar tako kot je. Vztrajati za vsako ceno – ni dobro vedno.

To meni očita moja žena. Da kar naprej pogrevam stare zadeve. Sam pa hočem priti do tistih zadev, ki so naju spravile tako daleč, kot sva sedaj. To se zdi kot pogrevanje starega, sam mislim da je to iskanje vzrokov.
Se pa zaradi tega večkrat skregava. Ona bi kar pustila dase pozabi… Pravim ji, da bi to lahko pomenilo, da bova zadeve potlačila in se nama lahko vrnejo…
Saj včasih sploh ne vem več kaj je prav… Grozno je da se po tolikih letih skupnega življnja sedaj soočava s takšnimi zadevami. Kako da jih nisva bila sposobna prej videti in jih pravočasno reševati?

a mogoče veš vzrok, zakaj sta onadva nehala? pa kdaj si ti to zvedel (vmes ali pol)? jo je mogoče zapustil on? je ona ugotovila, da ima pravzaprav rada samo tebe in da hoče s teboj popraviti zakon?
skratka, ful vprašanj in od tega je odvisno, kako se bo odvijalo naprej…
čustva namreč težko zanikaš… tudi če sta recimo prekinila zaradi slabe vesti in dolžnosti do družin, bodo čustva ostala. in prav tako ostane spoznanje, da do človeka, ki si ga prevaral ne čutiš nič več… da se sicer potrudiš zaradi otrok in skupnega življenja, toda tvoje srce je drugje. nekako dvomim, da je zadeva dorečena, če praviš da sta sodelavca (čeprav res ni nujno, da imata kaj trenutno, a to definitivno otežuje situacijio)

prosi svojo ženo, naj ti odpre vse karte in vse pove po pravici, kot njen dolgoletni zakonec si namreč to zaslužiš. naj ti pove, ali še kaj čuti do tebe.
resnica je lahko grenka, toda… boš vsaj vedel…

To se zdi kot pogrevanje starega, sam mislim da je to iskanje vzrokov.

Ja, je iskanje vzrokov, ce to zgleda tako, da sedita in se pogovarjata o vajinih tezavah. Ce pa jo bos vsakic, ko bo sla kam brez tebe, ko bo morala dlje ostati v sluzbi, … sumnicavo spraseval, izrazal dvom v njene odgovore, potem pa to pac ni iskanje vzroka, kajne?
Edina resitev je res odkrit pogovor. Vse karte na mizo. Kar pa bo zena tezko storila, ce je z njim koncala le zaradi teze slabe vesti in so custva se vedno prisotna in enako mocna. To je moja izkusnja.
Se enkrat preberi odgovor kiklce, dobro ti je napisala. Verjetno tud ti, kiklc@, pises iz lastne izkusnje, ali ne?

Opa, to pa sploh ni zavidljiva situacija. Ti čisto verjamem, da se vsak dan posebej soočaš s strahom. Na koncu boš moral sam pri sebi razčistiti, ali sploh ostati z njo, saj enostavno ne verjamem, da boš.
Je pa na žalost ponavadi tudi tako, da kdor je varal enkrat, bo še varal.

Bojim se da je ravno to. Da so njena čustva do njega, še vedno tako močna… Zaradi tega jo tudi tako težko spravim do razgovora. Vsaj iskrenega. Kakšne zgodbe vse sem že slišal od nje. Pa se je vedno kaj novega odprlo, vedno neka zadeva, ki mi žeprej ni dala miru.Ker pač njena zgodba ni bila “logična”. Grozno…

Hvala ker deliš iskušnje z mano (in tudi z ostalimi)!

Spodaj si napisal, da sta z (bivšim) ljubimcem sodelavca; a ni prav nobene možnosti, da se nekako “odstrani” iz njegove bližine? Mogoče kakšna menjava službe, ali na drugo delovno mesto; vsaj nekaj; ker , če bosta še naprej skupaj in to še vsak dan…hmmm…..
Oprosti, imam občutek, da imaš ženo zelo rad….ona pa se malo igra s tvojimi čustvi…. Će se motim; oprosti!

Zgodba je takšna – kot mi je povedala nazadnje (po mnogih drugih verzijah že prej):
Ker sta pač sodelavca, sta bila veliko skupaj. Tudi službeno sta sodelovala in tako se zbližala. Ko sta nekega dne šla skupaj na kosilo (ali pijačo) jo je on vprašal ali je že kdaj prevarala svojega moža. Povedala mu je da že (!!!!!), tudi on ji je povedal, da je že prevaral svojo ženo. Potem je nekega dne prišel k njej v pisarno, kjer sta se “zalizala” in v priročnem prostoru hitro za tem “dala dol”. Takoj naslednji dan je šla k njemu v pisarno, kjer sta se spet… Za tem je večkrat prišel k njej in sta sexala v tistem prostoru.
Ona je potem, konec meseca, kao, želela nehati, pa jo je spet pregovoril in sta šla v tisti prostor na … To se je nadaljevalo do konec drugega meseca, ko je ona spet želela, da se neha. ker je po njenem že vse skupaj bilo preveč tako… počutila se je da se hodi k njej samo zlivat… želela pa je več čustev, nežnosti… se bolj posvetiti zadevi, da ne bi bilo vse tako na hitro in v takrat že ne več prirčnem prostoru. Kakšna dva tedna se nista več dobila.. Ona je mislila, da je pa sedaj res konec… Pa je prišel k njej in spet sta šla tja… Po tistem se nista več dobila… Mesec (približno) po tistem (???) zadnjem dejanju sem za zadevo izvedel jaz. Kako?! V nekem pogovoru sem zaznal, da se nekaj dogaja. Pritisnil sem nanjo, naj pove… kaj se dogaja. Po mučnih večdnevnih razgovorih, mi je povedala svojo zgodovino…
In jaz njej svojo. Pred večleti (cca. 7) je imela podobno zadevo z drugim (takrat bi jo naj on pustil, da mu ne bi prišla preblizu – kot je rekla). Jaz za njega nisem izvedel do …
Dobro leto po tistemu, sem imel jaz razmerje, ki je trajalo kakšno leto. Po tistem sem sklenil, da se 200{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} posvetim ženi, ki sem jo s svojim razmerjem tako prizadel. Misleč, da sem bil jaz prvi, ki je to naredil.

Od takrat naprej (dobra dva meseca) sem poskušal izvedeti čim več, najti vzroke, pri obeh…bilo je zelo mučno za oba… Toliko dreka, toliko svinjarije se je nabralo in vse sva si zmetala v obraz…Zavedela sva se kako paralelno sva živela… Sedaj se poskušava sestaviti, najti skupno pot ??!!

Zakaj sva zgodba… mogoče bo nekdo v njej najdel sebe in bo še pravočasno iztopil iz nje, preprečil to, kar se je nama zgodilo…

Mislim, da se splača boriti do konca… narediti vse… Samo pravočasno je potrebno prepoznati težave in jih sproti reševati…

Hvala ti Kiklca, za pozitivne misli…

Sem še enkrat prebrala…ti jo imaš še vedno zelo rad, zato te vse tudi tako boli in zato se še trudiš. Se mi pa zdi, da bi rad povedal tudi naslednje – če zve še njegova žena, potem bo tudi on imel sranje doma in ne bo zmogel, čustveno, še nadaljnega razmerja s tvojo!! Kaj pa vem, mogoče bi pa držalo, oz. lahko se naredi tudi ravno obratno – zaradi nevzdržnih situacij doma, oba (tvoja in njen lover, združena v težavah) presekata zadevo tako, da odideta. Ne vem, samo razmišljam, tukaj sem brez izkušenj.
Drugače pa, ji verjamem da ji ne paše, če stalno rineš v njo s to zadevo – ima stalno občutek slabe vesti in jo razumem, da že tko al tko verjetno stalno tud o tem razmišlja pa bi ji verjetno kaj drugega bolj pasalo – mogoče vikend, samo vidva, nekje…
Je pa tudi nekaj še: pri tako pogostem varanju kot si opisal, se tudi jaz sprašujem, koliko se je vpletla čustveno, žal.
Želim ti, da bi se zadeva rešila ali speljala ugodno za vse vpletene, pa karkoli že to za posameznika pomeni…vsako slabo je za nekaj dobro…