varanje
***Mogoče kakšna menjava službe, ali na drugo delovno mesto; vsaj nekaj; ker , če bosta še naprej skupaj in to še vsak dan…hmmm***
Pa to ni nobena rešitev. Ona se mora v njegovi prisotnosti in nagovarjanju zavestno odločit in rečt NE, drugače to ni nič. To je ravno tako, kot bi morilcu odvzel orožje. Če bo hotel morit bo pač drugo orožke poiskal.
Na hitro sem prebrala in se ustavila pri tistem, da jo je tak sex začel motiti. To po moje pomeni, da si je želela več. Ženske smo pač takšne. 🙂 Se pravi nežnosti, pozornosti, ljubkovanja, časovno preživeti več skupaj…
Kaj, če bi jo za spremembo vprašal, kaj si ona želi, kaj bi rada, kako si predstavlja razmerje.
Na tem potem lahko gradiš naprej. Ker ji tega do sedaj nisi nudil. Žal.
Premik? Pa saj ne moreš menjat službe tako kot hlač no. To ni mala stvar.
***Kaj, če bi jo za spremembo vprašal, kaj si ona želi, kaj bi rada, kako si predstavlja razmerje***
Tu pa mislim, da bi to morala ona sama storit in sama povedat kaj si želi, preden je šla v ta korak.
Točno isto se meni dogaja, sicer nisem poročen, brez otrok, vendar pa z kar dolgo zvezo skoraj 9 let. Da ne naštevam pogovorov, ki sva jih imela med sabo kje, kdaj, zakaj,kako,… je prišlo do tega. Nisem več zdržal (ravno tako je nekdo vmes – že dalj časa), trenutno sva šla narazen in samo čas bo pokazal ali bova še kdaj šla po isti poti. Tko pač je, saj ne, da se nisva trudila (proti koncu sem jaz bolj poizkušal reševati, kar se je dalo, vendar ji nekako ni bilo v interesu). Res je treba skrbeti za zvezo, vendar je mogoče, da ima nekdo od parterjev čisto drugo predstavo ali pa občutek, kako bi se morala ta zveza ohranjati. Mogoče sem sam mislil, da sem se vendarle trudil za zvezo, pa ti potem ona pove, da to sploh ni to in obstaneš nemalo presenečen in potolčen. Nato začneš razmišljati o vsem mogočem, se sam sebe obsojati in ne vem kaj še. Ne vem mogoče enostavno preveč pričakujemo eden od drugega. Trenutno se počutim malce zgubljenega in nezaupljivega do kakršnihkoli zvez. Upam, da samo trenutno.
> Glede nežnosti, pozornosti pa … mislim,
> da ji tega ni manjkalo,
Ja, ti misliš. A je ne bi raje vprašal? Mislim, ni hujšega, če nekdo kar nekaj predvideva.
> Sam sem dobival občutek, da je moj trud zaman…
Si ji to povedal? Ali ona to ve?
> da ne sprejema tega in mi tudi zato ne vrača…
Ti je povedala, ali ti tako misliš?
Začnita se že pogovarjat. Kaj čutiš, kako se počutiš, kaj bi rad. In pusti drugemu, da govori o sebi.
Ne predvidevaj, ne misli, kaj drugi misli, ker je to totalno zgrešeno.
Raje se ukvarjaj s sabo. Spoznaj svoja čustva, reakcije, želje in kaj bi vse uresničeno sprožilo v tebi.
Nekdo se trudi, dela vse, da bi zakon še ostajal, se ljubezen vrnila, pa kaj ko mu partner to ne vrača in nekega dne si reče, ma naj gre vse v k…., dovolj imam, tudi jaz lahko zivim kot si zasluzim in gre tja, k njej, ki mu vse kar daje tudi vraca in takih zgodb jaz ne obsojam, razumem jih!
Samsung, le se slabše bo, če tvoja ne bo pripravljena, da resno zagrabita vajin odnos, le še bolj se bosta odmikala en od drugega in živela tja v tri dni. Brez niča ni nič in zato je potrebno resnično vedno, če hočes nekaj imeti, za to tudi marsikaj narediti, žrtvovati, seveda obojestransko!
Ma zdaj je že malo prepozno:-(, sem pa mislim da v ponedeljek gledal eno oddajo na 2. programu, kjer sta bile dve ženski (ena je mislim, da je bila Košiček, une druge se pa ne spomnim) ter kitarist od pop design-a in je bila zelo zanimiva. Tema je bila prav ti medsebojni odnosi med partnerji. Saj sem se v bistvu zelo strinjal z ugotovitvami teh dveh gostij, ki sta naštevali, zakaj se ponavadi partnerka oddtuji oz. ohladi do dolgoletnega partnerja, vendar spet mislim, da sta gledali s svojega vidika in malce preveč splošno, ker je tu izpadlo, kot da so (skoraj) vedno vsega krivi moški. Nista pozabili povedati, da ženske potrebujejo pozornost vsak dan, poleg tega morajo skrbeti za otroke, gospodinjska opravila, za razne obiske, itd., itd.. Priznam, da se moški včasih res vedemo, kot otroci, da zamujamo, pozabljamo itd.. Vendar sem prepričan, da se lahko spreminjamo tudi veliko na bolje in pri tem pa mislim, da imajo ženske velik pomen in vpliv. Če ima ženska pravilen odnos in zna pravilno delati z moškim, se ji to sigurno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} obrestuje, če seveda partner res ni totalno adijo in ga boli k…. za vse. Saj se razlika v tem kar sem zgoraj napisal vidi že v ranem otroštvu, ponavadi se fantki pri raznih igrah bolj umažejo, ne gledajo toliko na zunanjost, bolj živahni, redko pospravljajo igrače za seboj, itd. Pri punčkah je že takrat vidna velika razlika v urejenosti, smisel za skrb in pozornost.
No ja to je samo moje mišljenje
Če ni obojestransko ni nič. In najlepše ti pove to, da za vsakim pravim moškim, stojim prava ženska in obratno. Se pravi da se doponjujeta, znata , čutita, dihata, živita skupaj in narazen, skratka znata vse svoje želje, interese, obveznosti, skratka vse združiti tako, da obema odgovarja, le tako lahko lepo in srečno živiš na dolgi rok. Žalostno je le to, da je takih zakonov malo, kajti za tak zakon, za tako srečo je treba garati ves čas in to oba-vsi-cela družina. Če le eden, slej ko prej pride mera polna in razočaranje je tu.Najlažje pa je še vedno ljudem ko kaj zaškripa, iti drugam, žal.
Ja z zadnjim stavkom se pa še posebno strinjam, ampak to je po svoje logično zakaj je tako. Na začetku zveze je vedno super in oh in sploh, kasneje pa se je treba že veliko bolj potrudit in takrat pridemo vsi na pravi življenski test, ki pa je veliko bolj zahteven, kot npr. testi v šolah, predvsem zato, ker jih pišemo prav vsak dan, pa še različni so vedno (ne da se jih napiflat) 🙂
Dokler je človek zaljubljen, sploh ne vidi realne slike, šele kasneje spoznava še druge plati svojega partnerja, seveda gre vse lažje, če sta pripravljena oba delati na tem, da ta zaljubljenost traja, no da jima je lepo še naprej, kljub vsakdanjim polenom, ki jima letijo pod noge.
Vse je odvisno od človeka, kakšen je, iz kje prihaja, koliko je pripravljen prispevati v zakonu, ma veš kaj, o tem bi midva lahko pisala romane, jaz ti lahko rečem le, da življenje je lahko tako lepo, če ga znaš živeti!
Seveda ni vedno lepo, ampak brez težav bi bilo pa tudi dolgočasno;), ane?!