varanje
“slan, kako resujeta tezavo? si ubral pravo pot? tako kot je blo verjetno ne bo vec, ali pac?”
Kako rešujeva…?! Žena že od začetka želi, da bi se nehala o tem pogovarjati. Da živiva naprej, kot da nič ni bilo… To me zelo bega… Ne morem razumeti, kako lahko “kar živi naprej”… po vsem tem…Sam sem vedno želel temeljit pogovor o vzrokih… Imela sva teden dni dopusta… Bilo je lepo, skupaj z družino… smučanje… tudi sex…Pa sem jo vprašal, kako lahko po vsem, kar se nama je zgodilo, po vsem kar mi je očitala, zaradi česar je šla v razmerje z drugima… tako živi in se obnaša do mene?! A se ne pretvarja?! Bila je nekako užaljena… kar me je še posebaj zmedlo… Sedaj več ne vem, kaj je vse to pomenilo… Ali se igra z mano in mojimi čustvi… a se je že zdavnaj odločila, da bo z mano samo zaradi otrok in hiše… vmes pa si privoščila kakšnega sodelavca… Zelo sem zmeden, ker ne vem pri čem sem…
Tako kot je bilo, pa sigurno ne bo več! Vse to, kar sva sedaj ugotovila, kar sva delala… oz. kar je povzročilo najino početje… Vsekakor nočem, da je tako kot je bilo, saj sva zaradi tega tu, kjer sva…
Kako je s tabo?! Kakšno življenje si si ustvarila?! Kako gledaš nazaj… Se kdaj vprašaš, kakšna je bila tvoja vloga, kaj si delala narobe… si sprejela tudi del krivde nase?!
Hm, ko gledam nazaj .. ogromno lepih trenutkov. Zal pa jih hudo zasencijo grobe, nizke besede zadnjega obdobja najine zveze.
Odgovornosti za nastalo situacijo pa se nikol nisem otepala. Je pa res, da nimam slabe vesti, ker sem v resevanje krize vlozila veliko energije. Vcasih, v takih zlobnih trenutkih ;))), se vprasam, ce res nisem mela pametnejsega dela 😉
Zelim ti, da se odlocita prav. Vsaka resitev je recimo dobra za kratek cas, na dolgi rok pa je treba temeljito pretehtat.
Ja, to tudi mene bega…veliko lepih trenutkov… Potem pa naenkrat toliko svinjarije… Toliko očitkov o stvareh, ki jih nikoli nisem jemal kot tako pomembne. Mogoče jih nisem prav slišal, jim nisem dal prave teže… Še vedno pa mislim, da če je zadeva tako daleč, tako…da se razmišlja o novi zvezi… da se žačne z drugim… že pred tem se je potrebno pogovoriti, ne pa ko je že vsega konec… ko je že storjeno… Se potem vprašam s kom sem živel, kam sem gledal…
Seveda veliko gledam v sebe… opredeljujem svojo krivdo…