Z ženo sva debatirava o tem, kaj je sploh varanje. Sam sem mnenja (tu se oba strinjava), da je to vsak sex z drugim, ki ni tvoj partner (ne bi pa razglabljal o tem – varanje je vse v mislih, besedah in dejanjih – mogoče drugič). Ob tem pa zagovarjam dejstvo, da je velika razlika, če je to varanje kot razmerje z drugim. Da to ni samo enkraten skok-sex. Sedaj pa nikoli več. To po mojem ne pušča nobene sledi v čustvih do partnerja. Se pač zgodi (da ne bo pomote – vsekakor ni prav in tega ne podpiram. Samo dopuščam možnost, da se zgodi – zabava – alkohol ipd…). Če se pa vara – ima razmerje z drugim – drugo, kjer je to dalj časa in so vpletena tudi čustva – to pa močno vpliva na razmerje z partnerjem – možem ali ženo. V tem primeru,sploh ni nujno daje tudi vmes sex (seveda je običajno tudi to…).

Me zelo zanjima veše mnenje.

Imava podobno mnenje, čeprav ne povsem enako. Varanje je zame skakanje čez plot v skladu s svojimi čustvi ne, da bi za to vedel partner. Je pa res, da moški gledamo na to iz bistveno drgačne perspektive kot ženske. Za nas je en “skokec” nekaj takega kot lanski sneg ali pa še to ne, ponavadi pozabimo nanj že kar med tuširanjem. Medtem, ko pa je za žensko že mali “skokec” pravi hudič. No, v vseh primerih pa obstajajo razlogi kar pa je že druga pesem. Pa tudi res je, da partnerja z leti spremenita svoje mnenje o tem in sta glede tega tudi precej bolj liberalna.

Varanje, kaj sploh je to???
Vsak po svoje gleda na to.Moški bolj flegmatično, spet ne vsi, so vmes tudi ženske, ki imajo zelo širok pogled na varanje in so ljudje, ki so ob varanju zelo zelo ozko usmerjeni, za njih je varanje že tole, ko mi tukaj pišemo, na teh ” seks” straneh.Zato se jaz sploh z varanjem ne obremenjujem.
Naj vsak dela kar mu odgovarja,briga mene kaj dela sosedov Francelj, naj vara, če mu to odgovarja! Zame varanja ni, no te besede ne uporabljam.
Če bom nekoč na temu, da doma ne bo več tako kot mi odgovarja, četudi bom naredila vse za to, da bi bilo kot nekoč in če ne bo odziva, si poiščem to kar pogrešam nekje drugje, zato takrat ne bom mislila, da varam, kajti zvesta bom sama sebi, moja vest bo čista, saj sem naredila vedno vse zato, da bi bilo kot nekoč, da bi bilo meni in njemu- vsem “lepo”,pa če on ne želi, ja madona, le kdo bi potem še prosil in vztrajal in le kdo bi si mi upal soditi, da varam?! Ja saj vem, takih bi bilo na tone, ampak boli mene K, za take, oni naj kar živijo zakonska življenja brez seksa, ljubezni, brez vsega kar je potrebno za nek uspešen zakon in namesto da bi kaj naredili, da bi bilo bolje jih je eno samo jamranje in životarjenje in življenje en mimo drugega in več gledajo na druge in upravljajo in serjejo na tujem, da bi pa svoja življenja pošlihtal, ne to pa ne, kje pa, glavno, da imajo za gobcat kdo koga vara. Se mi zdi, da so besede varanje v zadnjem času zelo zelo pogoste in največ zato, ker smo Slovenci v večini narod ene same fofšije že skoraj zlobe in življenja drugih, da bi živeli svojega in se za druge ne brigal, ne kje pa, to ne znamo.
Takoj bomo zraven, ko bo šlo kdo koga vara, kje so koga s kom videli, pa magari ni nič res, ena sama laž, pa kaj nas to briga, da bomo nekomu uničili življenje, saj je naš že uničen, naj bo še njegov,ko bo nekdo prosil pomoč, pa bo le malokdo ustavil in pomagal, sram nas je lahko, mene je včasih res,zaradi takih obrekljivcev-negativcev, na kuzlanje mi gre ob takih ljudeh!!!

Kuštra, podpišem! Veš, da sem že mislil, da so takšni ljudje, kot si ti, izumrli. Tudi mene je groza teh negativcev, ki vse, kar je lepega, pozitivnega, občudovanja vrednega, zunaj sivega povprečja, potegnejo nazaj v greznico in spremenijo v drek. Zato ker sami ne morejo, nočejo, ali ne znajo svojih življenj urediti tako, da so čim bolj srečni in zadovoljni. Če bi na ta način poskrbeli zase, če bi zares zaživeli, dozoreli kot osebnosti, se ne bi vtikali v življenja drugih, saj bi tudi sami razširjajo pozitivno energijo…

lp,
Sreč

Ja, ni nujno, da gre za sex… Varanje je tisto, kar čutiš kot varanje v sebi. Odgovoren si v prvi vrsti samemu sebi. In ko sebi nisi več zvest, to veš.

Varanje-koga?, partnerja “za vedno” ali samega sebe?. Cilj? uživanje, zadovoljstvo – kratkoročno, dalj časa?, želja po menjavi partnerja? samo razmišljam…se poročimo res samo zato, da NE varamo (v smislu zdaj ga pa imam, za vedno, samo jaz)…kaj je bolj pomembno – lastno zadovoljstvo ali strogo upoštevanje pravil? Se mi zdi, da če gre samo za skok, za potešitev strasti, poželenja, ki nastane naključno med dvema, ki si to tudi UPATA priznati in privoščiti – zakaj ne? in se poslovita z nagajivim nasmeškom ter sladkimi spomini, za vedno SKRITIMI nekje globoko v vsakem – pa seveda!!!
Nočem se nekoč, ko bom delala “končni obračun” spraševati, koliko je bilo izgubljenih priložnosti, koliko je bilo sladkosti, ki si jih nisem privoščila – zaradi obljube???
Varanje – zveza, čustvena, neizgovorjene obljube, možnost spremembe statusa? – ja no, skrajni čas, da si priznaš, kaj in kdo je zate v življenju največ (pa ne mislim otroke)…
…samo mnenje, moje, brez “konkretnih” izkušenj…

Vračam pozdrav in živimo ja;)))), no vsaj mislim da še nisem izumrla, hihi, čakaj, da se pošlatam;))), živim še , jupiiiiiiiiiii, hihi!

Mi lahko odgovoriš, kdaj se pri moških tisto “pozabu že med tuširanjem” spremeni v tisto, kar je “hudič” pri ženskah?
Veš?