varčevanje – da se pohvalim
Pred časom je bilo nekaj tem o varčevanju oziroma kako prihraniti pri hrani in potrebščinah za gospodinjstvo.
Sem posnemala metodo ene forumovke, ki kupuje v eni od trgovin ob torkih, ko pri nakupu nad 50 evrov dobiš kupon za deset procentov popusta naslednji teden. Torej, glavno nabavo imam tudi jaz ob torkih, kupim za ves teden, tudi zelenjavo in sadje, le občasno moram kaj dokupiti. In se je že v prvem mesecu moj račun pri tej neimenovani trgovini zmanjšal za sto evrov. Približno enkrat na mesec grem pa v večji hipermarket drugega lastnika po stvari, za katere stoprocentno vem, da so bistveno cenejše. Tam pustim okoli 50 do 70 evrov (na mesec, prej sem jih pa več!).
Ne kupujem ravno špartansko, ampak v večjih hiper/ultra/mega/giga marketih me vedno zanese, da kupim še kaj, kar v bistvu ne potrebujemo. Zdaj je tega definitivno konec.
Se mi zdi kar fajn.
Jaz sem začela čistila, toaletni papir in podobno kupovati v DM in Mullerju. Njihove znamke. Včasih je občutna razlika, kvaliteta pa še vedno v redu. Samo sol za stroj je recimo pol cenejša v DM.
Ne, doma ne kuhamo, ker jesta otroka v vrtcu, mož pa v službi. Ponudimo samo malico, ki pa ne stane toliko kot kompleten obrok. Vsekakor ni mesa, krompirja in podobnega. Včasih testenine, palačinke, kosmiči, kaj je pač pri hiši. Celo družino sem morala naučiti, da če ni, ni. Naj si izberejo iz tistega, kar je in ne sanjajo o tistem, česar ni. Ni salame? Ja, hitro v trgovino, a ne? Jok, brate. Tukaj imaš marmelado. Trenutno imam hladilnik res smešno prazen. Ampak vsaj ni non-stop štofnarjenja, kaj bi še jedli, ker imamo tako vsega polno rit. Veliko stroškov je bilo prej ravno na račun tega, da mora biti hladilnik zmeraj poln, pa cel kup priboljškov. Potem se pa čudimo, da se redimo. To leti name, da ne bo katera zamerila.
Ja, saj, doživeti moraš neke vrste klik v glavi. Zavedati se moraš, da so trgovine zato tam, da ti zapravljaš. To se zdaj ves čas opominjam. Potem sem začela seštevati, koliko bom v življenju zapravila za razne neumnosti, namesto da bi mogoče ta denar nalagala za prihodnost … Kaj vem, bizniz, pokojnino, avto, sanjske počitnice … Pa non-stop krediti, pa limiti … Eh, jaz se tega ne grem več.
Midva sva odprla poseben račun in nanj odloživa vsak mesec 500 evrov (toliko sva z možem naračunala, da nam mora ostati, če odračunava vse položnice, pufe, drobnarije in štacuno). In to dava na poseben račun takoj, ko pride plača, če ne se vse zapravi.
Ko bomo rabili (nafta, počitnice, dela na hiši), bomo črpali iz tega računa.
prej smo vse zapravili, ker smo videli, koliko denarja ostaja proti koncu meseca, pa smo kupili še uno lučko, pa to cotico, in je denar šel. Zdaj nam še vedno nič ne fali, pa še denar nas čaka za počitnice.
Pri nas pa varčujemo pri vsem le pri hrani ne. Doma kuham vsak dan.
Ker sem škrta (beri varčna) gorenjka prihranim nekaj denarja vsak mesec , nikoli ne grem v minus, pač znam z denarjem.
Živim tako da nikoli nisem brez denarja, preden kupim dobro premislim če to kar nameravam kupiti res potrebujem.
In, ja , v trgovino grem enkrat na teden in to z listkom.
Ne, tudi jaz ne šparam pri hrani, v smislu, da bi kupovala šit robo. Kupujem isto kot prej, torej preverjeno, samo manj. Aja, pa bistveno manj sladkarij (prej je zmeraj moralo biti za goste, pa ni nikoli počakalo) in tudi sokove kupujemo samo za posladkat, pijemo pa vodo. Ali pa uporabljamo cedevito.
Jaz varčujem tako,da si dostikrat napravim “jedilni list” za naprej kaj bom kuhala, si napišem seznam in kupim samo tisto kar potrebujem.Naučila sem se tudi,da ne mečem proč hrane, če se ne poje za kosilo, še ostane za večerjo,pa tudi za drugi dan ,če je takšna stvar, ki se lahko pogreva.Mislim,da se lahko pri hrani dosti prišpara, če si le malo iznajdljiv.