varčevanje oziroma življensko zavarovanje
Z možem imava sklenjeno življensko polico (Triglav), naložbeno polico (Grawe) in za vsakega otroka varčevalno polico pri KD Življenje. Pa me zanima kako je s tem sedaj, ko je kriza. Midva vse redno plačujeva, ker zneski so itak bolj minimalni. Ampak a nama kdo jamči za izplačilo? Kaj naprimer, če zaradi krize katera zavarovalnica propade? Vse izgubiva?
Vrednosti kar težko plačujeva, ampak jih, ker bi sploh za otroke rada, da jima bova lažje privoščila študij. Izplačane vsote sicer ne bodo ne vem kaj, ampak vseeno.
Me naj skrbi? Kako je s temi varčevanji?
4 police življenskega zavarovanja se mi zdijo preveč.
Vse je odvisno od vašega finančnega statusa, zaposlitve, starosti otrok.
Jaz bi vam priporočal Posebej samo zavarovanje obeh staršev za smrt, invalidnost, izgubo službe na eni polici.
Dodatno pa bi varčeval za vsakega otroka posebej. Ampak samo varčevalni produkti – brez zavarovanj.
Za kaj več boste morali opisati celo finančno stanje, cilje…
Vse te police so res minimalne.
Z možem imava oba kombinacijo nezgodno in življensko zavarovanje za cca 40 € na mesec ob skupaj. Potem imava sklenjeno eno naložbeno za 30 € na mesec (srednje tvegano), je bilo sklenitev ene police pogoj za bolj ugoden kredit. In za vsakega od treh otrok eno varčevalno polico do njihovega 18 leta, nič zavarovanja, le za primer najine smrti v njihovo korist, oziroma za primer doživetja odvisno od donosnosti pri KD, trije otroci vsaka polica v vrednosti 30 €, vse skupaj torej 160 € na mesec.
Kvečjemu se mi tista naložbena zdi bolj tako. Menim, da eno zavarovanje nezgodno in življenjsko pač rabiva. Tiste pri KD so pa izključno namenjene za lažje šolanje otrok.
Kakšnih velikih ciljev v finančnem smislu nimam, le da bo vse skupaj lažje, ko bodo otroci študirali (če bodo), sicer jim bo pa popotnica, znesek itak ni ne vem kaj.
Več si niti ne moreva privoščiti, ker sta najini plači pod povprečjem. Imava pa tudi kredit za hišo. Samo smo navajeni skromno živet.
Bolj me skrbi, kolikšna je varnost tega denarja, mi kdo jamči zanj, če zavarovalnica propade, da dobimo to sigurno izplačano? Ali se lahko zgodi, da nič ne dobimo. Ob sklenitvi so pač povedali, da je določen znesek siguren, ostalo je pa odvisno od naložb. To razumem. Zanima me edino, če je to kljub tej krizi še vedno varno. Ali se lahko zgodi, pač da ne dobiva pe izteku dobe, nič?
Da Vam podam odgovore:
1. Kaj se zgodi, če slučajno zavarovalnica propade:
V tem primeru vsi zavarovanci preidejo pod okrilje zavarovalnice, ki se bo povezala s to zavarovalnico (po domače, ki jo bo prevzela). Vedeti je potrebno to, da nobeno zavarovanje ne gre v stečajno maso zavarovalnice. Po domače povedano, stroški zavarovanja gredo na konto oz. na račun zavarovalnice, riziko premije zavarovanja pa v fond oz. na poseben ločen račun, iz katerega se izplačuje zavarovalnina. Torej, če nastopi zavarovalni primer (smrt, doživetje, poškodba) med samim stečajnim postopkom, bo zavarovalnina v vsakem primeru izplačana. To je, kar se tiče zavarovanja in zavarovalnin… Banka skrbnica je tista, ki “skrbi” za ta izplačila in v nobenem primeru ne sme biti ista banka kot tista, na kateri ima zavarovalnica svoj račun… Je pa še vsaka zavarovalna polica pozavarovana pri pozavarovalnici….
Kar se tiče varčevalnega dela police (Fondpolica, Triglav naložbeno zavarovanje, Grawe Apollo, Prizma), pa se tista sredstva plemenitijo v vzajemnih skladih, ki nimajo nič skupnega z zavarovalnico in njenim poslovanjem (razen, če imajo vzajemni skladi denar naložen v delnicah zavarovalnic).
Torej, propad zavarovalnice naj vas ne skrbi, ker se še to ni zgodilo, da bi zavarovalnica propadla… Kvečjemu se povezujejo (Adriatic in Slovenica), razdružujejo (Zavarovalna skupnost Triglav v Zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Maribor), preimenujejo oz. menjajo lastniki (Zavarovalnica Prima v Zavarovalnico Grawe) itd.
2. To kar je napisal mp25 je neumnost… Teh zavarovanj ni nikoli preveč, če se premije brez težav “plačujejo”… Ker če do česa pride (smrt, bolezen…), je to za družino ogromna varnost in olajšanje. Če pa hvala bogu ne pride do zavarovalnega primera, pa imate na koncu privarčevan lep kupček denarja, ki bi ga sicer tako ali tako potrošili… Zato mp25, ne piši neumnosti.
3. Citiram:
Bolj me skrbi, kolikšna je varnost tega denarja, mi kdo jamči zanj, če zavarovalnica propade, da dobimo to sigurno izplačano? Ali se lahko zgodi, da nič ne dobimo. Ob sklenitvi so pač povedali, da je določen znesek siguren, ostalo je pa odvisno od naložb. To razumem. Zanima me edino, če je to kljub tej krizi še vedno varno. Ali se lahko zgodi, pač da ne dobiva pe izteku dobe, nič?
Pod točko 1 sem vam vse razložil, nič bat. Ne more se zgodit, da ne bi dobili nič izplačanega iz življenjskih zavarovanj.
Kar se tiče naložbenih življenjskih zavarovanj, pa je vrednost premoženja in izplačilo ob izteku odvisno od gibanja kapitalskih trgov. Teoretično se lahko zgodi, da na koncu dobite izplačano manj kot ste vplačali, če bi bil trend ves čas negativen. Kar pa se zdi skoraj nemogoče. Kljub vsemu pa vam priporočam, da kakšni 2 ali 3 leta pred iztekom naložbene police pokličete svojega finančnega svetovalca, ki vam je sklenil polico ter skupaj malo podebatirata o stanju in preusmerita sredstva iz teh mešanih in delniških skladov (v kolikor jih imate vključene na polici) v bolj obvezniške sklade, katerim se negativne (in tudi pozitivne) gospodarske razmere ne poznajo tako zelo in si s tem zavarujete vaše in otrokovo premoženje.
Citiram:
2. To kar je napisal mp25 je neumnost… Teh zavarovanj ni nikoli preveč, če se premije brez težav “plačujejo”… Ker če do česa pride (smrt, bolezen…), je to za družino ogromna varnost in olajšanje. Če pa hvala bogu ne pride do zavarovalnega primera, pa imate na koncu privarčevan lep kupček denarja, ki bi ga sicer tako ali tako potrošili… Zato mp25, ne piši neumnosti.
———————————————————————-
Verjetno prodajaš zavarovanja tako da je treba vse prodati!
Moje mnenje je zavarujte se za točno to in toliko kolikor rabite in naj vam zavarovalni agent ne poskuša prodati ničesar dodatno če tega ne rabite.
———————————————————————
Citiram:
Kar se tiče naložbenih življenjskih zavarovanj, pa je vrednost premoženja in izplačilo ob izteku odvisno od gibanja kapitalskih trgov. Teoretično se lahko zgodi, da na koncu dobite izplačano manj kot ste vplačali, če bi bil trend ves čas negativen. Kar pa se zdi skoraj nemogoče. Kljub vsemu pa vam priporočam, da kakšni 2 ali 3 leta pred iztekom naložbene police pokličete svojega finančnega svetovalca, ki vam je sklenil polico ter skupaj malo podebatirata o stanju in preusmerita sredstva iz teh mešanih in delniških skladov (v kolikor jih imate vključene na polici) v bolj obvezniške sklade, katerim se negativne (in tudi pozitivne) gospodarske razmere ne poznajo tako zelo in si s tem zavarujete vaše in otrokovo premoženje.
———————————————————————–
Čisto preprosto mi odgovori koliko gre pri naložbenem življenskem zavarovanju resnično za naložbeni del in koliko za zavarovalni del.
Pa vzemi mesečno premijo 100 eur. Tako bomo vedeli v % koliko gre dejansko v naložbe.
Ker vem kakšni so odstotki je tudi tvoj zgornji del odgovora nepravilen. Tudi ko bodo kapitalski trgi delali plus lahko dobite na polici naložbenega življenskega zavarovanja manj kot ste vplačali. Ker ta plus mora pokriti tudi del premije ki gre za zavarovanje.
————————————————————————
Moje stališče je da mora biti zavarovanje ločeno od varčevanja. To sta dve popolnoma ločeni stvari.
Zavarovalnica je ustanovljena za zavarovanja ne za varčevanje!
Pri varčevanjih v sklade… je zavarovalnica le posrednik ki si jemlje določen % od premije ki jo plačate vi.
Torej moje mnenje:
Zavarujte sebe in moža nezgodno, proti izgubi zaposlitve, za smrt, za invalidnost. Zavarujte vse svoje premoženje (nepremičnine, avto…)
Nezgodno zavarujte svoje otroke.
Varčujte mesečno kolikor vam dopuščajo možnosti ali direktno v vzajemnih skladih ali v depozitih na bankah kjer so trenutno zelo ugdone obrestne mere.
Če pa se malo bolj spoznate na finance pa poskusite direktno v delnicah svetovnih podjetij ki se ukvarjajo z perspektivnimi panogami, z manjšimi zneski ki jih lahko pogrešite dlje časa. Nivoji delnic so zelo nizko verjetno bodo še padli vendar dolgoročno znajo prinesti lep zaslužek.
Citiram
2. To kar je napisal mp25 je neumnost… Teh zavarovanj ni nikoli preveč, če se premije brez težav “plačujejo”… Ker če do česa pride (smrt, bolezen…), je to za družino ogromna varnost in olajšanje. Če pa hvala bogu ne pride do zavarovalnega primera, pa imate na koncu privarčevan lep kupček denarja, ki bi ga sicer tako ali tako potrošili… Zato mp25, ne piši neumnosti.
———————————————————————
Zavarujte samo tisto kar potrebujete in za samo toliko kot potrebujete. Ne dovolite da vam zavarovalni agent tipa “grajbos” proda zavarovalni produkt ki ga ne rabite. Citiram : “zavarovanj ni nikoli preveč”
Seveda ne za zavarovalnico.
Zavarovalnice niso bile ustanovljene za varčevanje ampak za zavarovanje. Zavarovalnica ki ponuja kombinirane produkte je samo posrednik pri varčevanju – naložbah in od tega vzame tudi določen delež premije. Grajbos povej kakšen je ta delež?
Moje mnenje je sledeče:
Zavarujte sebe in moža nezgodno, za smrt, za izgubo zaposlitve za invalidnost. Zavarovalna vsota naj bo taka da se v primeru če se kaj zgodi vaše življenje vsaj naslednji dve leti ne bo drastično spremenilo.
Za otroke varčujte direktno v skladih, depozitih… in ne prek zavarovalnic ki vam poberejo samo svoj delež.
G. mp25
Jaz nisem zavarovalni agent. Ne ukvarjam se z avtomobilskimi, stanovanjskimi in podobnimi zavarovanji, s katerimi se ukvarjajo agenti…
Pa da podam odgovore:
Optimalna višina zavarovalne vsote za socialno varnost družine v primeru smrti je 3-kratnik letne plače nosilcev dohodka v družini. V primeru kredita pa še dodatno preostali znesek kredita, ki ga je potrebno odplačati.
Če npr. mož zasluži 1300 eur mesečno (redno delo z vsemi dodatki ter fušanje), bi morala zavarovalna vsota znašati vsaj 46.800 eur (pod pogojem, da ni kreditov). Če je kredita še za 10.000 eur, pa še to zraven. Za ženo velja enako… To pa zato, da lahko družina kljub izgubi očeta ali matere nemoteno živi naprej in da se v treh letih “navadi” na novo življenje in na nov način življenja. Če me razumeš…
Torej, zavarujte se za toliko, kolikor rabite. Vsaj 3-kratnik letne plače plus morebitni dolg (kredit) do banke.
Kar se tiče stroškov naložbenih življenjskih zavarovanj:
Primer na mesečni premiji 100 eur ob predpostavki, da je oseba zavarovana za 30.000 eur.
Provizija: cca 4% od vsote vplačanih premij, v tem primeru 1200 eur. Provizija se večinoma obračuna takole: 60% v prvem letu, 40% v drugem letu (720 eur + 480 eur), kasneje tega stroška ni več.
Administracija: 1-2% od mesečne premije skozi celotno obdobje
Riziko premija ŽZ: 5-8% (5-8 eur – odvisno od starosti, spola, višine zavarovalne vsote…) celotno obdobje do praga pokritja zavarovalne vsote (dokler se na polici ne doseže premoženje v višini 30.000 eur, kasneje riziko premije ni več.
Najpomembnejša lastnost NŽZ je ravno socialna varnost skozi zavarovalno vsoto. Vse ostalo (varčevanje skozi vzajemce) je pri teh produktih samo bonus. Pa še ena lastnost je bistvena – ni plačila davka na kapitalske dobičke v primeru menjavanja vzajemnih skladov znotraj police. Konkretno pri Prizmi od ZM je tako, da se lahko menjavajo skladi znotraj 4-ih DZU-jev brez obdavčitev.
Ne poznam človeka, ki bo svoja sredstva držal v enem skladu 20 let ali več (da se izogne davku).
Pa še nekateri izračuni so zanimivi (bom prilepil link, ko najdem to raziskavo na netu). Nekdo vlaga 100 eur mesečno direktno v VS 20 let. Drug pa vlaga v ta sklad preko zavarovalne police. Čez 20 let je ob isti predvideni povprečni donosnosti premoženje obeh skorajda identično. Razlike je ob izteku samo nekaj 100 eur v prid direktnega vlaganja, je pa bil drug dodatno še življenjsko zavarovan.
Kakorkoli, niso vsi ljudje za vlaganja direktno na kapitalske trge. Kdor ima ta interes, mu poklicno rade volje to omogočim in mu pripravim finančni načrt. Vsem ostalim pa je bistveno boljše, če vstopijo na te trge preko zavarovalnega produkta, sploh zato, ker določeni produkti (npr. DWS FlexPension) ponujajo še 100% garancijo na že dosežen donos, ob izteku pa ob istih predpostavkah ni bistvene razlike v višini premoženja.
Kar se tiče depozitov in rentnih varčevanj… Nič nimam proti njim, nasprotno, na krajši rok so boljši kot kapitalski trgi.
Mimogrede, mp25, s čim se ukvarjaš?
Evo, našel sem link….
Finance so moj hobi medtem ko se ukvarjam čisto z drugimi stvarmi.
Se strinjam s tem kar si napisal toda sem še vedno mnenja da je treba zavarovanja ločiti od varčevanj. Še vedno je ugodneje če se jih loči!
Tu je nekaj napisal tudi Janez.
Link:
http://med.over.net/forum5/read.php?178,5318940
Spoštovani mp25, končno sem srečal nekoga, ki je na isti valovni… kot da bi sebe poslušal.
Ne varčujte pri zavarovalnicah, ker se ne izplača!! V trenutku, ko podpišete pogodbo o življenjskem zavarovanju, ki ima varčevalno noto v sebi, ste že v vsaj triletni izgubi. Zavarovalnica vam namreč v prvih nekaj letih zaračuna vse stroške in provizije, ki jih bo polica naredila v dogovorjenem obdobju. Se ne izplača. Ne samo, da ste izgubili potencialni donos, temveč tudi del glavnice.
Definitivno je treba ločevat zavarovanje od varčevanja. Za varčevanje pri skladih ne rabite zavarovalnico, ker vam bodo agenti in zavarovalnica to posredovanje mastno zaračunali. Sami izberite in pristopite skladu, brez posrednikov.
Samo življenjsko zavarovanje je dobro in potrebno. Toda, le zavarujte se za riziko smrti ali pa invalidnosti (kot da bi avto zavarovali – letna premija brez kakršnega koli varčevanja). Zavarovalnice imajo takšne produkte. Poleg tega so zavarovalne vsote pri takšnih produktih velikokrat višje, kot pri varčevalnih.
Nažalost, veliko ljudi tega ne razume.
mp25, keep up the good work!
Lp, D
Equilibrium, tudi jaz se s tem strinjam. Stroški so, seveda na krajši rok se to še bolj pozna, na daljši (15+ let) pa ne tako oz. na to obdobje je predvideno izplačilo ob enakih predvidenih povprečnih donosih preko naložbenih zavarovalnih produktov praktično enako kot ob direktnem vlaganju.
Citiram:
—————————————————
Kar se tiče stroškov naložbenih življenjskih zavarovanj:
Primer na mesečni premiji 100 eur ob predpostavki, da je oseba zavarovana za 30.000 eur.
Provizija: cca 4% od vsote vplačanih premij, v tem primeru 1200 eur. Provizija se večinoma obračuna takole: 60% v prvem letu, 40% v drugem letu (720 eur + 480 eur), kasneje tega stroška ni več.
Administracija: 1-2% od mesečne premije skozi celotno obdobje
Riziko premija ŽZ: 5-8% (5-8 eur – odvisno od starosti, spola, višine zavarovalne vsote…) celotno obdobje do praga pokritja zavarovalne vsote (dokler se na polici ne doseže premoženje v višini 30.000 eur, kasneje riziko premije ni več.
—————————————————
Se popolnoma strinjam s tem, da je ogromno oblik življenjskih in nezgodnih zavarovanj. Riziko, pa za smrt in doživetje, kolektivno ŽZ, ŽZ kreditojemalcev, pa en kup oblik nezgodnih zavarovanj itd itd.
Potrebno je pa nekaj razumet. Pokojninska reforma in posledično višina penzije za tebe, mene, mp25, pa tudi za delavca Jožeka iz Haloz, pa za mladega kmetovalca Milana iz Kozjaka, pa recimo za šiviljo Mileno iz Goričkega, bo velik socialni problem v prihodnje, če se ne bo nekje varčevalo za to obdobje upokojitve (3. pokojninski steber).
Ti si doma pri kapitalskih trgih, prav tako jaz in mp25, za nas to ni problem. Problem je pri ostalih, ki sem jih naštel. Ki jim je to nekaj tujega, ki nimajo toliko znanja o teh trgih, o borzah. In ki si lahko na ta način prav tako privarčujejo skoraj enak znesek kot mi npr. direkt v skladih. Pa še nekaj je… S podpisom police se tudi jaz zavežem za servisiranje strank in za skrb za premoženje na kapitalskem delu police.
Po želji se pa lahko sklene tudi produkt s 100% garancijo pri ZM na že dosežen donos, ali pa druge oblike garancij, ki jih ponujajo ostale zavarovalnice.
Je pa še tudi ena prednost zavarovalnih produktov: če boš ti želel prestopit iz npr. Infond Delniški v npr. Publikum Balkan, boš plačal izstopne stroške, davek na kapitalski dobiček ter ponovno vstopne stroške.
Če pa boš to storil znotraj ZM ali Tilie ali, kaj pa vem, Wiener Stadtische, pa teh stroškov in davkov ni.
Ne verjamem, če je kateri vlagatelj, ki bi imel 20 let sredstva v istih vrednostnih papirjih ali vzajemnih skladih.