Varstvo vnučkov
babica511, 20.04.2025 ob 18:23
Sama sem postala babica v zgodnjih 2000 letih. Z možem sva bila relativno mlada, jaz malo manj kot 50, on kakšno leto več. Rodila se je vnukinja, s katero sem vedno in še danes neizmerno uživam. Ko sem jo dobila v varstvo, to ni bilo težavno, je pa res, da nisva komplicirala. Če sem šla v trgovino, je šla z mano, če sem šla k frizerju, je šla tudi ona. Če sva se z možem dogovorila, da greva jutri nekam, potem pa je sin pripeljal vnukinjo, sva šla ravno tako in punčko vzela s sabo. Če sem popoldne gledala nek film, se mi je vnukinja pridružila. Ker sama hodim vsako jutro na daljši sprehod, je vedno šla z mano, ko je bila pri nama. Tudi s prijateljicami na kavo sem jo peljala. Mož je arhitekt, pogosto jo je peljal s sabo v biro, kjer je sedla poleg njega in risala. Na srečo imava dva para prijateljev, ki so imeli hkrati vnuke. En par ima vnukinjo 2 leti starejšo od naše in vnuka 3 leta mlajšega od naše. Drugi par pa je imel vnukinjo 4 leta mlajšo od naše. Pogosto smo se obiskovali, šli na kosila ali pa skupaj kam na vikend. Dedki in babice ter vnučki. Kako smo se zabavali. Otroci so se skupaj igrali, pa nobenega pritoževanja, da so drugačnih starosti ali podobno. No so pa tudi z nami veliko časa preživeli in se odraslo pogovarjali kot prijatelji.
Ko pa poslušam prijateljice, ki so pred kratkim postale babice, tj. veliko pozneje, je pa zdaj vse drugače. Pazit mulce je postal cel projekt. Dejansko morajo otroke non stop animirati, v trgovine, bare, frizerje itd. jih ne vozijo, ker niso disciplinirani. Prijateljica še kosila ne skuha, ko ima vnuka v varstvu, ker tamali rabi non stop pozornost. Pa ko jih poslušam je to zanje tako utrudljivo… No meni je bilo z mojo vnukinjo vedno čudovito in še danes nama je skupaj tako lepo, čeprav je že skoraj 25 let stara.
To je samo izgovor, da morajo babice non stop animirati. Ker to nikjer ne piše.Vse bi lahko delale tako ,kot ste delali vi.Otrok se hitro prilagodi.In ve: pri mami je tako, pri babici drugače.Greš z otrokom vsepovsod, prej pa poveš pravila obnašanja.Ki se jih je treba držat in to od njih tudi zahtevaš.
saj nisi resna, 20.04.2025 ob 18:32
Draga babi, nismo vsi arhitekti, odvetniki in gospe dame doma. En človek v resni službi, kot je tovarna ali trgovina, pač otroka s sabo prpelat ne more. Ti živiš v neki idili, kjer hodiš k frizerju pa na dopust. Sam to ni realn lajf, vsaj dandanes ne, pa za večino.
Ne podcenjuj babic! Jaz recimo grem vsako leto na dopust in vsak teden k frizerki. Pa nisem arhitektka, pa to sploh nima veze! Gre se za odnos, razumeš?
Veste kaj, nimajo tu leta neke grozne veze… Ja, naše babice so šle v pokoj pri 50-ih, izgledale so pa isto ali starejše, kot današnje pri 65, tudi njihovo zdravje je bilo tam-tam. Moja babi je šla pri 50-ih v pokoj in ni bila v prav nič mladostnejšem stanju, kot je moja mama danes pri (skoraj)60-ih, ko bi lahko bila glede na delovno dobo že več kot pol leta v pokoju, ampak je podaljšala in še dela. In ni imela lahkega dela, delati je začela še mladoletna, ob delu se je tudi izšolala, večino delovne dobe v dso, nekaj v bolnišnici in zadnjih nekaj let na csd v programu pomoči na domu, kjer je še vedno.
Dejstvo je, da za normalno vzgojenega otroka, ki ima določene meje in se mu ne dovoli kar vse po spisku, ki se ga ne animira 24/7 in se ga vključuje od majhnega v vsakodnevno življenje, je ena 65-letna babica čisto lepo sposobna poskrbet (če nima kakšnih posebnih zdravstvenih omejitev in si to želi, na silo seveda ne gre nič). Ker takemu otroku se pove, kaj sme, česa ne sme, če je treba, se ga opozori, pelješ ga lahko kamorkoli, ker se zna obnašat, doma lahko sodeluje pri opravilih in z babico brklja okoli, ker mu to ni nekaj tujega, ni ga treba animirat in mu ves čas stat za ritjo.
Da so danes babice preobremenjene se sploh ne čudim – saj so otroci lastnim staršem prenaporni, pa so ti v večini stari tam nekje med 25-35. Z otrokom, ki ga je treba ves čas nekaj animirat, nič ne upošteva, se obnaša kot podivjana opica, da te je strah it z njim iz hiše in zanj meje ne obstajajo, je pač naporno skrbet. Poleg tega so tu še razne zahteve (niti ne prošnje, ampak prav zahteve) staršev, kako se z otrokom pogovarjat, kaj z otrokom delat, kakšne igrače ima lahko, kaj lahko je in pije, bog ne daj ga kaznovat ali okregat, skratka samo kompliciranje. Tega se tudi 50-letna babica ne bi dolgo šla…
