vas motijo slovnične in pravopisne napake?
Zanima me, če vas motijo slovnične in pravopisne napake. Pri tem ne mislim toliko na pisanje, kot je tole naše na forumu, temveč bolj na članke v časopisih, napačno izgovorjavo na radiu …
Zanimivo se mi je zdelo tole pisanje: … In če bo vodstvo RTV-ja upoštevalo predloge varuhinje se voditeljem, tudi tistim v Dnevniku in drugih informativnih oddajah, oziroma starim mačkom kot so Lidija Hren, Rosvita Pesek, Slavko Bobovnik in Marcel Štefančič Jr. ter mlajšim kot so Jasna Kuljaj, Davor Božič, Boštjan Romih in še komu obeta leteča komisija, ki bo nadzorovala uporabo slovenskega jezika. … http://www.vecer.com/clanek2009071005450185
A kaj, ko je že samo v zgornji povedi kopica nepravilno postavljenih vejic. Pa gre za Večerovo stran, kjer naj bi članke vendarle pregledal lektor.
Težavo vidim v iskanju dovolj kompetentnih lektorjev. Sama sem pri pravilni rabi jezika včasih “bosa” in vprašam za mnenja slavistke ali slovenistke v zbornici. Nič bolj pametna nisem, če dobim dva ali tri različne odgovore in če je po enih pravilih dovoljeno ali prepovedano nekaj, kar po drugih ni. Kako naj prav piše laik, če so mnenja med strokovnjaki deljena?
Večer slovi po tem, da lektorji delajo veliko, tudi njihov način dela je drugačen (članke popravljajo preko računalniškega ekrana), zato ni čudno, da se najde veliko napak.
Je pa za mene veliko večja napaka, kadar se v članku pojavi kaka zatipkana beseda ali celo narečna beseda, kot pa da manjka kaka vejica.
Jaz napake opazim in me zelo motijo. Tudi, če gre “samo” za vejico.
A veš, ok no, vejica lahko popolnoma spremeni bistvo besedila. Zato res ne razumem tvojega razmišljanja. Ne moti ne nepravilna raba jezika na forumih, v medijih pa za moje pojme o tem sploh ni debate.
In stanje je (tudi na nacionalki) žalostno. 
Hudo manjka kakšna Ajda Kalan. 
Ok, zdaj vem, da sem povprečnica s skrajno enostavnim in nezanimivim življenjem :))
In ja, slovnične napake me zelo motijo.[/quote]
Tudi mene.
Motijo me tudi zatipkane zadeve. Kar ne morem pozabiti izvida, ki sem ga za sina dobila od pulmologa. Kup napak, resda naknadno na roko popravljenih. Da lahko kaj takega daš iz rok.
Naj najprej povem, da mene tudi motijo napake, predvsem zatipkane, kakšne slovnične, ki so tudi sicer vprašljive in obstaja več mnenj glede le teh, me ne motijo, kakor tudi postavljene vejice ne. Me pa motijo narobe zatipkane besede, presledki, velike začetnice in podobno, pa tudi to ne povsod.
Moje mnenje je pač tako, kot prvo naj povem, da nisem Slovenka in pač pazim na to, da se izražam pravilno in slovnično tam, kjer je to potrebno. V službi se trudim, da so moji dopisi pravilno natipkani, vključim vedno pregledovalnik s slovenščino in preberem za sabo, ali stvar ima glavo in rep. Sicer pa mislim, da kakšna narobe postavljena vejica, razen v skrajnjih primerih kot v tistih zgoraj navedenih dveh primerih, v vsakdanjem življenju ne spremeni nič. Tako da najbrž res, sami sebi grenimo življenje, če si postavljamo tak problem in iščemo napačno postavljene vejice v časopisu, bog ne daj na MON, ker pač v v vsakdanjem pisanju pa res ne gledam ali delam napake ali ne.
Priznam pa tudi to, da vejic tudi sicer ne znam postavljat preprosto zato, ker mi to ni pomembno in da pogosto prosim sodelavke, da (če gre za pomemben dopis) pregledajo za mano postavljanje vejic.
Se popolnoma strinjam, ni nobenega dvoma o tem, da mora biti berljivo, enostavno in razumljivo sporočilo od avtorja, torej lektorirano in ne tako napisano, da je napačno razumljeno v stilu tega zelo enostavnega primera:
Ali pa:
Ustreliti ne, pomilostiti.
oz.
Ustreliti, ne pomilostiti.[/quote]
Pri mojem pisanju delam mnogo napak, vem to. Ampak, do mojih napak pride, ker najprej blazno želim dati strokoven odgovor, ki enostavno VRE v meni, mora ven iz mene in želim nekomu pomagati, ker poznam pravilen, koristen in enostaven odgovor, kar praktično pomeni, da že vnaprej vidim, da je zelo uporaben in reši problem nekomu.
Predvsem to!
TO mi je prioritetno, kar pomeni, da takrat nimam lektorja in oddam nelektorirano.
Po drugi strani, mojo fs knjigo so delali trije lektorji, s katerimi sem presedel ure in ure, da jim dopovem, da so mi strokovno sporočilo iz stavkov totalno spremenili in izničili in jim ne zaupam! Verjetno sem naletel pač na slabe lektorje.
Da se pa grem zdaj učiti lektorstva, ja, v bistvu bi resnično rad, ker me je slovenščina “doletela”, kot lepa popestritev s svojo dvojino in ostalimi lepimi lastnostmi.
Ampak, potem zanemarjam svojo strokovno rast v fs, ker je toliko novega in je potrebno nenehno osvajanje zelo koristnih strokovnih informacij, po eni strani, po drugi pa je mnogo tistih, ki si želijo mojih odgovorov iz področja fs modrosti.
Na mojem fs forumu si vseeno vzamem več časa, v primerjavi s SČ, kjer se sprostim (vem, napaka) in poskušam velikokrat sam pravilno napisati. In vedno, ko berem za seboj, lahko kaj popravim. Včasih se prav glasno nasmejem, kako sem čudno, milo rečeno, napisal in seveda popravim, če mi le uspe “zadeti” boljši stavek, da je in strokoven in pravilen.
Slovenščina sicer ni moj maternji jezik in sem se ga začel učiti šele na faksu (!) v Lj., kar pomeni, da mi bo večno manjkalo tovrstnega znanja.
Vsem, ki jih to moje pomanjkanje znanja slovenščine prizadene in zbode, se opravičujem, za mojo včasih slabo slovenščino.
In sporočam, da želim delovati predvsem kot strokovnjak.
Nisem slavistka, je pa pisanje posredno tudi moj kruh, in moram reči, da me napake ZELO motijo. Vidim jih, pač ne morem pomagati. Tudi v spletnem Delu, ki ga večinoma berem, vidim vsak dan kup napak, ampak res kup. In najhujše je, ko berem zapisnik s sveta staršev naše šole, kjer je toliko slovničnih in pravopisnih napak, da včasih sploh ne razumem, kaj so hoteli povedati. Piše tajnica, podpiše pa ravnateljica, ki je slavistka …
mene pravopisne napake na monu, v zapiskih na faxu itd niti slučajno ne motijo. dokler ne gre za neko javno literaturo, časopise ali podobno-torej stvari, ki jih plačam. v tem primeru pričakujem dobro lektoriran text, brez večjih napak. tako da me motijo napake v časopisih, na 24ur.com…ampak recimo, da te napake še toleriram.
AMPAK napake v LEPOSLOVJU in stokovnih knjigah/UČEBINIK na faxu…te me zelo motijo. npr knjiga o urši čepin? mene bi bilo sram prodat kaj takega za denar. očitno “pisateljica” niti sama ni niti 1x prebrala za sabo kaj je napisala…
Uf, ja, knjige. Sem se spomnila na avtobiografijo od Lancea Armstronga. Sem obupala že nekje na 20. strani, ker je bila zaradi kupa napak popolnoma neberljiva. Človeka prime, da bi vzel v roke telefon in poklical na založbo, če se morda norca delajo.[/quote]
Res je, iz založbe Učila prihajajo kriminalno slabo pripravljene knjige. Očitno si zaradi hiperprodukcije ne vzamejo časa za lektoriranje in korekture, to pa je zelo neodgovoren odnos do kupcev oz. bralcev. Jaz že dolgo ne kupujem več njihovih knjig.
