Včasih se sprašujem
Dobro jutro, gmajna, dobro jutro sprevržko!
Naj na kratko in kolikor lahko in kolikor sploh razumem,
odgovorim na tvoje vprašanje.
Zakaj si tukaj pišemo, ker se pač poznamo in bi si lahko
telefonarili, si pisali zasebne meile ipd., ker se pač poznamo ????
Večina se nas med seboj ne pozna! To moraš vedeti, čeprav
je pri vas v kletki najbrž drugače, se večkrat dobite, se med seboj
večkrat slišite, se bolj poznate ….. tu pri nas v gmajni se nas je
nekaj enkrat sicer dobilo, ostale so vezi …. z nekaterimi smo
ostali bolj povezani, z drugimi manj, vsekakor pa si želimo biti
povezani z vsemi, zato pa se še vedno oglašamo tu gori in tako
se nam morda zdi, da skupaj sedimo za eno veliko okroglo mizo
in se pogovarjamo. Kljub vsemu je ta način komunikacije dosti
bolj … e… e…. simpatičen morda, skuliran tudi morda, morda
želi sleherni od nas, ki se javlja tu gori zabavati tudi druge, ne
le enega samega in morda se na ta način “tudi učimo” tiste prijetne
kulturne komunikacije. Ne me zdaj držat za besedo, ko sem napisala
“kulturne”, ker meni pomeni izpistati “ku.ac”, pa “pi…ca” in tisti
tvoj “fak….” tudi eno vrsto kulturnega komuniciranja, saj se tako
bolj sproščeno in brez bojazni po zameri lahko sprostimo!???
Drugo, kar nas navaja k tovrstnemu besedičenju tu gori je tista
zdrava zajebancija, smeh, veselje, ki ga lahko sprožimo pri parih
ljudeh in prijateljih istočasno, po telefonu naenkrat lahko komuniciramo
le z enim ??? Je to zanimivo? Je, če sta si dva človeka blizu, če se
želita pogovarjati sama, če si želita nekaj povedati sama. Drugače
pa je tovrstno preseravanje kar prijateno za vse.
In nenazadnje, kar je pri nas tukaj gori na tem nebeško prijetnem
Tjavendanu skoraj nenapisano pravilo pa je, da se ne “osiramo” med
seboj, da ne nakladamo enemu to, drugemu drugo, tretjemu tretje,
kar se je pri prenekaterih rečeh že doslej pokazalo za nekako neprimerno,
se je zavilo na stranpoti, se je komu povedalo kaj, kar se je napačno
razumelo, skratka, naredila se je štrena, ki je ni bilo več mogoče rešiti.
To so ponavadi počele stare in senzacij željne ženice pred hišo ali iz
okna v okno, ki so slehernega, ki je šel mimo, oglodale do kosti. Zdi
se mi, da smo to nekako prerasli, šli čez to fazo in da udeleženci tega
Tjavendana nimamo te navade, da bi se pogovarjali gori na forumu, pa
potem “tam zadaj” in si pisali gori in potem “tam zadaj”, razen v izjemno
nujnih primerih, ko se je reševalo reči, ki jih drugače ni bilo mogoče
rešiti.
Moram priznati, da se jaz slišim vsake toliko časa s katerim od
udeležencev tega foruma, a ti pogovori niso tisto, kar bi lahko
kogarkoli skrbelo. Ni ne klevetanje, ne natolcevanje, ne ugibanje, ne
sprenevedanje, ne spraševanje o tem, kdo je ta, kdo je uni, kakšen je
ta, kakšen je uni, kakšne so posameznikove lastnosti in podobno. Ne,
daleč daleč od tega. In naj ne izgleda to priznanje, kot opravičevanje,
temveč zgolj kot dejstvo, da se, ko nekoga dlje časa ni na forumu,
pozanimamo o njegovem počutju, o njegovem zdravstvenem stanju,
o tem, ali lahko kako pomagamo ali ne … in to je vse !
Si zdaj morda ugotovil, dragi sprevržko, zakaj smo tako radi tu gori?
Zakaj želimo zabavati tudi druge? Ker je ob tem prijetno nam in še
komu, mar ne? In ker se tako na neboleč način izognemo temu, da
bi komu kdajkoli kakorkoli naredili nepotrebno škodo, ki se je morda
v hipnem klepetu niti ne zavemo !!?? Ker kljub vsemu lahko
na ta način klepetamo “cel dopoldan”, pa zraven še kaj naredimo, pa
smo kot bi bili celo dopoldne ali popoldne ali večer nekako nekje
ob eni mizi, pili kavico, pivo … pa kljub vsemu naredimo to, kar se
od nas zahteva, kar od nas pričakujejo, bodisi naši delodajalci, bodisi
naši domači, kar kot telefonski pogovor izgleda le malce drugače !!!
Ampak, prijatelj, to je zgolj moje videnje in občutenje tega forumskega
klepeta in nenazadnje, ne glede na to, s kolikimi se poznam osebno
in s kolikimi ne, jim nikoli ne želim s svojim pretiranim hotenjem po
konverzaciji “viseti na vratu”. Poznam tudi uvidevnost nekaterih od
njih in vem, da bi mi ne povedali, ali jih motim ali ne, da bi to morala
sama ugotoviti, če bi mi uspelo, ker nisem prepričana v svoje sposobnosti
na tem področju, na klepetu na forumu pa je vsak takrat, ko je pač lahko.
In … z vsemi vami si želim biti skupaj, zato ne želim delati posbnih
razlik v tem, koliko časa komu želim nameniti. Tako ima vsak toliko
mojega časa, kolikor si ga sam želi, ne toliko, kolikor mu ga je od mene
osebno vsiljenega!
Prvo in zadnje, zadnje in prvo …. ob vsem tem si pa le mislim, da ne
dajem dovolj povoda za intrigantstvo. Če pa le-to je, pa se je potrebno
vprašati zgolj o tem, kaj ima kdo od tega, če splete iz niti štreno, ki je
ne more potem niti sam več razvozlati ???
Ljubi sprevržko, kot sem dejala, to je zgolj moje videnje in občutenje
tega, o čemer sprašuješ, me pa zanima tudi mnenje ostalih !
Cmočka!
…imam rad mojo dohtarco!!!!!!
CMOKA Mariči!!!
P.s.: Včeraj se mi je pač zazdelo, da nas je tu(pa dol pr meni v kletki) ostalo res samo še en par,ki se skoraj(več ali manj) zanesljivo poznamo med sabo….skratka,da nimamo tolk tihe publike v ozadju,kot sami mislimo,da jo imamo.
Pastir Primož mi je že enkrat daleč nazaj namignil,da na žalost obisk naših dveh forumov upada……in enkrat sem tud že napisal(ko mi je en,ki me je pač prepoznal-se pa ne oglaša sem gor), da smo dolgočasni.Meni se ne zdi!Kaj pa ostali mislijo?Al smo res že taka vase zaverovana elita,da tega ne občutimo?
Ja, sprevržko, tudi jaz sem mnenja in po opažanju
si celo upam trditi, da obisk forumov res upada. Če
pogledam forum Življenje, ah to življenje, postajajo
teme vse bolj čudne, morda celo neresne, nezanimive,
kdo bi vedel pravo definicijo nečesa, kar te ne pritegne.
Dogaja se namreč, da se človek naveliča zgolj prebiranja
prepirov okrog pripadnosti religijam, okrog preseravanja
v zvezi s tem : “Jaz sem za to, za kaj pa si ti, jaz imam
prav, ne pa ti ….” in v zvezi z zmerjanjem, napadanjem,
nestrpnostjo ipd. Skratka, vse manj in manj je tematik, na
katera bi človek rade volje repliciral. Bog ne daj, da bi pa
enkrat samkrat postavil resno vprašanje, s katerim se človek
sooča iz dneva v dan in da se morda dvem ali trem stalnim
udeležencem foruma zazdi nekam …. čudno, da ne rečem,
da v bistvu srži izpostavljenega problema morda niso razumeli?
Udarci so boleči, verjemi.
In kaj se dogaja tu pri nas? Ne, nismo naveličani samih sebe,
nismo sami sebi zadostni, niti najmanj. Še vedno opažam največ
duhovitosti prava tu, kjer je prisotna poleg vsega še strpnost in
predvsem smisel za humor. Morda kdaj pa kdaj za prekinitev
rutine in za popestritev resda zmanjka kakšna resnejša tema,
pa vendar se redkokateri od nas zanjo odloči, ker je prisoten
še drug problem… pereč problem … t.j. pomanjkanje časa.
Če se želi človek udeležiti resne teme in nanjo replicirati, pa
ponavadi ne gre z dvemi tremi besedami, za več povedati in za
trud za boljše razumevanje replik pa je zagotovo potrebno več časa.
In še nekaj je: ljudje smo se pač zbrali na tem forumu, taki in
drugačni, vendar mislim, da vsi z določenim nivojem intelekta,
ki nekako preprečuje “prepiranje in vnašanje nemira”, o čemer
smo se že ničkolikokrat pogovarjali. Kjer pa tega ni, saj vemo, kajne,
pa včasih zadeva preide v “rutino” in če ni prave teme, če nas
ravno luna ne privzdigne od tal, če si ne privoščimo čisto otroškega
“norenja in sex nakladanja” in še česa, potem … replik pač ni.
Kjer ni prepira, kjer ni špetira, tam tudi ni “nemira” ??!!
Nemir, tisti pravi čisti otroško nagajivi in virtualni nemir pa
…. nam da … krila ????
In čisto na koncu in čisto po pravici povedano, se včasih resnično
slehernemu od nas zazadi vse skupaj popolnoma brez smisla!! In
se dan … dva ali tri, kolikor nas depresija notri tišči (mene ta kar
zalovi, ne kličem in ne iščem je, ampak pride sama od sebe, se me
drži kot klop in me kar težko zapusti, zato se težko javim, ker bi ne
bila rada zatežena in ker nebi rada še drugih spravljala v slabo voljo!!!),
potem pa, ko se izvlečemo, pa spet gremo naprej. Ja, forum bi bilo
dobro kdaj vzeti tudi za to, da prestopimo tisti prag tega našega
slabega počutja, ki bi nam pomagal naprej.
Eh, spet naložila, ane ljubi moj prijatelj? Nič ne de, tudi tak klepet meni
kar dobro dene.
Lepo se imej! Misli na tiste, za katere domnevaš, da tudi oni
mislijo nate … pa ti bo zagotovo lepše. In misli na tiste, katerim
je tvoja misel nanje poseben dar!
O Sp, sam tega mi ne govori… tega … o škrebljanju
dežja in poslušanju ničesar in sanjarjenju, ko se človek
prepusti tistemu tihemu hrepenenju, ki poboža celo telo
in dušo, ko se prepustiš nostalgiji in morda celo svoji
otožnosti, da te poboža, ko ni nobene priče, da se ti v
oči prikrade tisto, kar želiš skriti pred drugimi. Oja, tudi
to je tako lepo, tako samo in čisto samo tvoje, kajne.
Da, tudi jaz pogrešam tiste tihe večere, ko smo sedeli
za PC-ji kakšne pol urice, urico ali tudi kdaj pa kdaj več
in ko smo jih tako biksali, da sem se nemalokrat jaz glasno
zasmejala tam v tistem svojem tihem kotičku. Še danes
se spomnim, kako sem “celo noč nogo u luftu držala, ker
smo v hiši imeli eno luknjo, ne vem kje že in je naš zajček
prehitro ugasnil laterno, jaz pa sem potem zjutraj šele lahko
spet nogo spustila, ko je bila laterna ponovno prižgana. Po
tistem smo vsi iskali svoje copate, trikrat se je vsakega posebej
vprašalo, če je “berajt”, da se laterna ugasi ……. eh, časi, zlati
časi, kam bežite …..
Sp, enega cmočka zaslužiš danes, ko me prenašaš. Eto ti ga na,
enega prijateljskega cmočka!
Upppppppppsaaaaa, sprevržko, zdaj pa si
na kočljivem terenu. Tu začnem jaz …………… dajati
odpoved realnosti in me v službo najema domišljija!
Škrebljanje dežja po plehu ????!!! Veš kaj to pomeni?
To lahko pomeni nevarno sanjarjenje. To lahko pomeni
tisto željo v tem hipu, da se ti bodo tačke vazduhoplovne
artilerije resnično lahko prismodile? Boš reskiral kosilo
za neuresničene sanje? Boš sanjal o šrebljanju dežja po
plehnati strehi senika, polnem sena in bodeče neže, ki
nekoga pika u …. in se potem premetava sem in tja in
sanja naprej, ko zunaj pred senikom zasliši hitre korake
in težko sapo, ko se nenadoma in sunkovito odpro vrata,
skozi katero pribeži mokro bitje…. ki se umika dežju, ki
ga je že tako ali drugače popolnoma premočilo in se obrisi
njegovega telesa odražajo na premočeni T-majici ?????
Bejži, fante, pomešat artilerijo !
Dež pa še vedno takooooo lepo škropota!
In tisto o seniku….ufa,to pa tud mene zagrabi nostalgija.Nekje tam je bilo….bližje tvojim,kot mojim krajem…ufa……poletna nevihta….pobeg v senik….ma kaj čem naprej,ker se že kar slini en par ljudi,da bi prebralo pikantnosti…;-))
P.s.: Sam Mariči!A opaziš,da ko se resen post useka,je bolj kratka ketna replyev?
🙁
Cmoka!
Aha, sej, kot si mislim: stvar je v pomanjkanju
časa ali morda v tem, da nimamo dovolj volje ali
kakorkoli se temu že reče … za ramišljanje!
Zaslužiš si pa tole, glej:
“Tudi, ce ni soncen dan, si ga z lepimi dejanji
in malo pozornostjo do drugih naredi !!”
In ti si si ga naredil, lep dan in meni tudi !
Ne, ne, ne, nikakor, spominov je več kot dovolj za
obujanje, želja in potreb še trikrat več, hotenj in
hrepenenj toliko, da ni moč opisati in pri vsem tem
nikoli ni stvar dokončana, niti najmanj. Še bi lahko
pisala, oja, le bojim se, da me nič več ne ustavi.Veš,
sprevržko, ko se meni začne razmišljati, resnično lahko
pozabim, kje sem in zakaj sem tam, kjer sem. Prebujanje
je potem tudi rahlo boleče….
Ne, ne končaj, pojdi dalje, pojdi naprej, povej še kej …
obudi lepe spomine, bodi z menoj …. tudi ti si tako
dober sogovornik, da se počutim, kot bi …. sedela skupaj
nekje ob kavici in se pogovarjala ….
Piši…in še enkrat piši!
Mene mnogo ljudi ne razume…oziroma si napačno razlaga,da “kar naprej” tu visim.
Sam to je del sproščanja…nekateri,ki imajo drugačne možnosti si pač svoj duševni mir poiščejo drugje….meni pa to bluzenje(kot najbrž večina meni) pomeni veliko!
In,ko pride tista faza…..lahko pišem o kvantni mehaniki….pa o veterinarskih problemih kanarčkov…..in kar je pa največ….o sexu.
Jebat ga!Tak sem!
Ti pa tud ena fajn sogovornica v tem lepem deževnem torku.
🙂
verjetno se vsakega od
nas, kedaj pa kedaj, loti gimnazijsko
razmišljanje ne de..
kaj pa vem, danes mi po
glavi hodi – (vsega je kriv podmladek:)))-
tisto: vsi drugačni, vsi enakopravni…
ma ja – drugačni- to že, ono drugo pa
verjetn sam par čevljev pod rušo…
je pa res, da si verjetno večina želi
podobne reči, sej smo vsi krvavi
pod kožo….
So pa v mojih Butalih tud taki ki majo
merzlo kri ne de.. Ma je tud taka ziher za neki dobra!
Škrat ma letos poln kur… takelelega vremena!!
Pokorno javljam,
da škrat je mojster, ku
se sam zaštrena vornih,
ku leta naukrog ku sneta
skira , sej se uči bremzat-pa
mu gre bolj slabo-nobody is perfect-Am nobody:))))))
Zaštrena se pa zato, ku
zmer pade nekam nasred in
poli brcne v tema..
Ampak je to verjetno
dobr (ku ga še nben ni za ušesa
u moji gmajni)
Pacmaaaaaaaakaaaaaam Vornih !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Vete kaj, jaz sem tudi tista tiha podpora, ko Primož misli, da sami harate tu gor.
Saj ste tak prijazni med seboj, da se kar spočijem, ko pa je povsod sam špetir.
Jaz sem dolenjska štajerka, na “privremenom radu” v Ljubljani.
Včasih vas sicer ne zastopim čist vse, ampak je tak vse eno. Glavno, da gre.
Se sprašavam, ali jih more bit tavžnt na forumu?
Bolš, da je par zadovoljnih, ne?
pozdravček
tiha
Živio!
Mislim, da ste si izoblikovali nek svoj stil komunikacije, da se tudi med vrsticami razumete.
Na prvi pogled izgleda včasih malo odštekano, ampak nihče ne gleda na malenkosti, ko pa znate razpredati.
Na nek način se podpirate med seboj; vedno je lažje, če imaš sogovornika ali pa poslušalca ali pa vsaj tistega, ki bo “jamral” s teboj.
Všeč so mi prispodobe, pa seveda humor!
Glede ponavljanja pa; zelo mi je všeč, ko se vošči dobro jutro ali dober dan…Super!
pozdravček
tiha
Ej, dobrodošla tiha, samo nekaj ti polagam na srce ….
tukaj ne bodi tiha, bodi glasna, da se te sliši in vidi.
Ti sprevržko si pa naš in konec, pa bodi kjerkoli hočeš
in kolikor hočeš. Naš si ! In če bo to hotela, bo naša tudi
tiha in to “glasno tiha”.
Ja, tudi med vrsticami se prenekateri od nas že razumemo
in to predvsem zato, ker smo že toliko časa skupaj in nekaj
se nas jih enkrat oz. dvakrat celo že dobilo na eni večerjici
(v Kitajskem zidu) in priznati moram, da smo si bili vsi
zelo všečni in tako se je to prijateljstvo potem če že ne pri
večini pa vsaj pri nekaterih obdržalo in celo stopnjevalo,
nekateri pa seveda nam vsem ostajajo še vedno znani
neznanci, ki se jih razveselimo vselej, ko se nam javijo.
Malo skupaj pokuhamo, malo pošinfamo, malo se nasmejimo,
prekolnemo to smotano vreme, se malo potolažimo, se skupaj
veselimo naraščaju in porokam, pa skupaj jokamo in tarnamo.
V veliko uteho nam je to, da se lahko pojavimo tu gori in se
potožimo tej “oglasni deski”, ki nam potem odgovarja.
Zato le ostani z nami in počni z nami vse te reči in stari tudi
ti.
Sp, kaj boš pa ti danes kuhal? Meni kuha danes mati. Segedin
golaž bo, s koščki svinjskega mesa …. za familijo, jaz pa si bom
privoščila čisto nekaj drugega …. ta pravega meseka !!!
Lepo prebrat,da sem vaš!
Sam …..kako naj povem,da ne užalim gostiteljev?
Jaz sem res “Child oh Cage”……pa pri vas sam gostujem.In,ko me vsi tako lepo sprejmete…smatram Gmajno tudi za svoj drugi(prijetni) dom!
TIHICA!
Pazi se boysov!Še preden boš vedela,boš zaljubljena v koga….. ;-))))
Mariči!
Glede kuhinje današnje:
Instant je blo….razen moje župe od včeraj……pa saj tud cajta ni blo za kaj več.
Tvoj menu mi je pa spustil gate!!!!!!!!!
fak,kako bi to žrl!!!!!