Gledam stare slike iz kopališča na Špici v Ljubljani. Sami suhi ljudje, niti enega debelega. Zdaj pa me zanima ali je bila takrat lakota da so bili tako suhi ali so delali toliko ali so bolj zdravo jedli?

Na severnokorejskih slikah so še danes zelo fit, zaradi režima nimajo kaj jesti, pri nas je bilo do osvoboditve 1991 enako.

Jaz kakor se spomnim, pa imam 39 let, je naša mat zmer rekla, da je ob treh kuhinja zaprta. Gotovo, što ste jeli, jeli ste, je rekla. in to ni bilo samo pr nas, zjutraj smo v šioli malicali, doma kosilo in to jej bilo to, ma kakšne večerje. Sladkarije pa če smo bili pridni. Jaz krivim ameriške verige, Mcdonaldse in pdoobno, izredni napad marketinga sladkih pijač in to, da izredno se razvaja mulce. V štacunah se derejo, če ne dobijo kar hočejo, evo včer sem bil s frendi na takem malem druženju, ja mularija je požrla goro čokolad in bonbonov pa še v meka so šli pol, plus vse ostalo, ni čudn de so debel pol.

Tako da teli mulci, pa tud GEN Z-ji, če bojo sfural do 50 brez kapi, in ostalih problemov svaka jim čast…

JAz če sem se v štacuni drl de hočem ne vem kaj, sem videl boga k sva šla že ven, al pa doma, red so uvedli zelo zgodaj in tega smo se držal ko pijanec plota….

Majhne si bile trgovine, brez vozičkov, samo s košarami, majhni avti, prtljazniki, hladilniki..Ni bilo lakote, ampak tudi ne afnanja. Imeli si tri vrste salame, sira, sadja…ni bilo fant fonda, dostave na dom, več je bilo fizičnega dela, igranja na dvorišču…V celi OŠ smo imeli le tri debele  otroke. Zdaj so časi drugačni.

Takrat se je v službah več fizično delalo kot danes. Te slike so iz časov, ko človeškega enoličnega in ponavljajočega dela še niso zamenjali stroji in roboti.

Tudi v pisarnah se je več fizično delalo, bili so še registratorji in dokumenti na papirju, ne tako kot danes, ko je vse v računalniku, takrat je še bilo treba peš v sosednjo pisarno, da si sodelavcu pokazal dokument, danes pa vse pošlješ po e-mailu. In manjši delež ljudi je delal v pisarnah, večji delež ljudi je delal v proizvodnjah, še prej pa tudi na kmetijah in tudi na kmetijah je bilo več ročnega dela kot danes.

Tudi doma, v kuhinji, ni bilo toliko avtomatike kot danes. Ne vem, kako je bilo v blokih, v hišah pa so bile peči na drva in če si hotel imeti toplo vodo, si moral drva nasekati in zakuriti peč, pozimi je bilo tega več, ker je bilo še ogrevanje.

Tudi, če si imel plinski štedilnik na plinsko jeklenko (tj. ne plin iz plinovoda) – je bilo treba plinsko jeklenko prinesti v hišo, jo inštalirati, ko je bila prazna pa odmontirati in odnesti k prodajalcu in dobiti novo, polno (seveda proti plačilu).

Bili so časi, ko niso imeli vsi tekoče vode v stanovanjih in so morali iti po vodo v vodnjak…

Niso vsi imeli avtov, v službo so hodili peš ali s kolesom. Še, ko sem bila otrok, je bilo ob cestah zunaj naselij ogromno pešcev, tudi otrok. Danes jih ne vidiš več.

Torej več fizičnega dela je bilo kot danes.

Danes pa smo fizično aktivni le še za šport in hobi. Tisto, za kar smo ustvarjeni (fizična aktivnost z namenom preživetja – iskanja hrane) je postalo nepotrebno.

Aleksandra

Aja, pa še to sem pozabila omeniti. Včasih ni bilo mobitelov, ne za otroke, ne za odrasle, otroci smo se cele popoldneve igrali zunaj, vse v lastni režiji, brez spremstva, nadzora in kakršnegakoli “strokovnega” vodenja.

Danes pa otroci samo za mobiteli, aktivni samo na raznih “treningih” o čigar efikasnosti pa močno dvomim, ker kot vidim, je efekt teh treningov pod strokovnimi vodstvi ravno obraten od pričakovanega – več debelih otrok kot nekoč, slabše telesne zmogljivosti otrok kot nekoč. Edini pričakovan efekt je več porabljenega denarja staršev kot nekoč. Tako da stavit se grem, da otroci na teh plačljivih treningih, ki jih starši drago plačujejo, ves čas sedijo na klopeh ali stolih za svojimi mobiteli.

Aleksandra

Moja sinova pravita, da bi se igrala zunaj, če bi se imela s kom, tako da se igrata povsem sama. Ker med njima 4 leta starostne razlike, pa ne moreta biti oba v isti kategoriji… Starejši pravi, da se ne more razdivjati, mlajši pa, da mu je prenaporno. Nimata vrstnikov za igro zunaj.

Absolutno. Več se je delalo fizično, otroci so več gibali, manj se je presedelo in manj jedlo junka. Danes je vse iz fotelja na klik (služba in prosti čas), na voljo so pa neskončni ceneni – tako po ceni kot kvaliteti – proizvodi hrane, ki so brez hranil, a polni cukra, slabih maščob in enostavnih OH-jev.
Kot narod smo nezdravi. Moja prognoza: še slabše bo…

Ni bilo lakote. So pa ljudje več delali, več hodili, se več gibali, manj sedeli in precej bolj zdravo jedli. Sladkarij za vzorec, sladkih pijač nič, fast fooda nič. Jedlo se je zelenjavo z vrta in meso od kmeta, za sladico pa narabutano sadje:-)

Jaz sedim na električnem invalidskem vozičku in se mi zdi, da se več gibljem kot se otroci danes, in to tisti, ki niso na vozičku.

Način življenja je bil drugi. Dosti bolj aktivno. Sedaj ljudje sedijo po ure in ure pred tv, računalniki ipd.. Veliko del, ki so jih prej ljudje opravljali so prevzeli stroji. Ljudje smo postali zelo komot. Hrana….včasih so jedli iz lakote, sedaj večina je iz požrešnosti.

V hrani ni bilo toliko raznih (strupenih) dodatkov. Ti dodatki tudi posledično povzročajo odvisnost od hrane (hamburgerji v zda) in pa nepravilno izgorevanje le-te. Posledica je debelost.

ne vem, ali ti je mogoče vročina skisala glavo, ali pa jaz tu kaj narobe berem:

od treh popoldne pa naslednji dan do 7? zjutraj vam otrokom ni dala nič za jest?

jedli ste samo to, kar so vam v šoli dali? doma pa nič???

brez zamere, ampak… to je stradanje otrok. moj desetletnik pride iz šole sestradan, pa je SUH.

da do drugega dneva več ne bi dobil nič za jest????

Res je bilo nekoč več fizične aktivnosti, ampak že v 80ih, ko sem jaz odraščala, smo bili vsi vitki, pa ni bilo več ogromnih kmetij pri vsaki hiši, redko kdo je še delal cele dneve na polju, v gozdu, veliko je že bilo mašinarije, od traktorjev, kosilnic, motornih žag in podobno, gospodinje so imele sesalce, pralne stroje itd. Ni bilo neke blazne razlike z današnjimi opravili. V službah se v proizvodnjah še vedno zelo fizično dela, ne pametujte tisti, ki proizvodnje še niste videli. V pisarnah pa so prav tako sedele na ritih 8 ur na dan pred 60 leti, kakor sedijo danes. Zanimivo je tudi, da so raziskave pokazale, da so pravzaprav pred 50 leti jedli več kot danes in to ne raznih brez glutena, brez sladkorja, brez maščob in nekih super zdravih živil. Ogromno je bilo cukra, maščob, saj se je kar naprej pohalo na svinjski masti, jedel se je bel kruh, ne pa razni beljakovinski kruhi, kakor danes, paštete, doručak, mortadela, hrenovke, zrezki, kinderlada, domače marmelade polne cukra, polnomastno mleko, ne pa kot danes to 1.5 maščobe vodeno mleko. In vseeno so bili vsi vitki.

Ogromno škodo je naredila prehrambena industrija, ki je hrano nafilala z vsemi antibiotiki, hormoni, aditivi, konzervansi,….ni da ni. Včasih je bila vsa hrana naravna, tudi ena mastna pašteta je bila narejena iz mesa, ne pa pretežno iz laboratorijske svinjarije. In tista naravna in nezastrupljena hrana ni tako redila, kakor hrana redi danes. Seveda je tudi od posameznika odvisno, kaj in koliko bo pojedel, ampak vse več ljudi to zelo težko drži na vajetih. Ne zaradi količine hrane, ampak zato, ker le ta dosti bolj redi in zelo slabo vpliva na telo. Hrane nimamo danes prav nič več, kakor pred npr. 30 leti. Že takrat smo imeli vsega polne riti, pa debelost še ni bila tak problem. Tudi jaz v otroštvu nisem pogrešala prav nič. Vsega je bilo doma, tudi sladkarije in vsega smo pojedli kolikor smo hoteli. Niti nisem bila en športni tip otroka. Igrala sem se stalno zunaj, to je res, ampak smo s sestro in sestrično sedele na vrtu in se igrale s punčkami. Se nismo ravno prešvicale od tega. Pa vseeno smo bile tanke kot igle. Kakovost hrane je vedno slabša in tudi to je krivo za težave s težo.

Včasih so jedli pravo hrano. Sedaj večina niti loči ne več med pravo hrano in sranjem. Tudi količine so bile bolj normalne.

Ljudje so vcasih sami kuhali in normalno jedli,zdaj večina poje enormne količine hrane.Kaj vam ni jasno,preveč hrane se sedaj poje.Pri nas v v širši družini ni nihče prekomerno težak,jemo doma kuhano in normalnih kolucin.Tortice in podobno samo ob kakih praznikih in se to vsak po en kos,če.

Pozabila sem vprašati: Kako stare so te slike?

In še: Ali kopanje na Špici odraža realno stanje tistega časa? Da niso tja hodili samo suhi, medtem ko so se debeli skrivali za štirimi stenami?

Aleksandra

Drugačni način življenja, drugačne vrednote. Jedlo se je doma pripravljeno in vzgojeno, kar je neprimerljivo z današnjo trgovinsko hrano.

Točno tako.

Poglejte tudi ne tako stare televizijske oddaje, recimo tam okoli ko smo dobili novo državo. Ljudje na ulici pred Roško, vsi fantje so imeli goste lase, da to ni res. Danes so pa že 30 letniki plešasti do polovice riti. Tretjina njih.

Pri nas pač vemo, da je prioriteta zdravje. Ne kaj damo nase, pač pa vase, je bil rek moje babice, ki je skrbela za prehrano družine, znanje prenesla na mojo mamo, mama pa na nas, 4 hčere.

Problem današnjih mladih je, ker je pomambno samo kako so videti navzven, to da se prehranjujejo slabo, kompenzirajo po fitnesih in s praški.

Ne razumem, da je lahko tako nekdo neumen, da mu ni do obdelave vrta, hodi pa v fitnes!

Toliko sladkorja, kot ga je danes v skoraj vseh predelanih oziroma predhodno toplotno obdelanih živilih, hranljivih izdelkih – seveda tudi pijačah, pa moramo všteti tudi nadvse škodljiva umetna sladila, ki ne povzročajo le debelosti, ampak raka – ni bilo na trgu in ultra oglaševano še nikoli. Temu primerno je tudi uživanje le teh z vsemi posledicami: debelost ter istočasno podhranjenost, razni kožni turi in ostali tvori in izpuščaji na koži, slab spomin, napetost zaradi neprestanega nihanja sladkorja, razna obolenja, na koncu pa epidemija raka.

Ljudje preveč jejo. In to se pozna na kg. Jaz sem celo življenje enaka, 170 cm, 59 kg. Pa imam skoraj 50 let. Jem pa zmerno, sploh ni prigrizkov, cipsa nisem jedla že 19 let.  Rau vzamem jabolko. Ni mi treba kaj dosti  paziti , sem drobne postave, ampak če bi se začela rediti, bi začela paziti na količino hrane, ker se bližam 50 im, ko se bo začela predmenopavza. Ker sem celo življenje vitka , bi težko prenašala višek kilogramov. Zelo oslabi bi se počutila . Zmerja sem bila okretna, gibčna, čeprav nisem neka športnica, veliko gibam, imam tudi dosti kondicije.

Nimajo veze tiste slike in kopališče.

Starejši vemo, koliko je bilo včasih debelih otrok v šoli in koliko jih je danes.

Lenoba, tako fizična, kot mentalna, je naredila svoje.

Sam imam že skoraj celo življenje isto kg, redna fizična aktivnost, six pack, v glavnem le preprosta, domača lokalna hrana….