Včasih so bili ljudje zelo suhi
Od mesa preobjedeni omejenci danes radi govorijo, kako so vegetarijanci slabega zdravja, bledi, shujšani, šibki, neprimerni za šport, fizična dela in podobne kozlarije. Kako neki so preživeli naši predniki, katerih prehrana, če niso spadali ravno v visoke sloje, je bila stoletja zelo blizu vegetarijanski? In v povprečju so bili fizično precej bolj aktivni od nas. In takrat skoraj niso poznali takih bolezni, ki so jih polni od mesa ter industrijske hrane presiti pametnjakoviči, ki drugim solijo pamet o zdravju. Kaj pa delajo tako fizično napornega, da bi se morali kar naprej basat s kalorijami, sploh mesenimi?
Jp, sploh ženske so bile fit, ker v komunizmu je morala ona za vsak obrok najprej v gozd po drva, pa to nasekat za šporhet podkurit, pa potem do potoka po vodo, pa te vrče prinest domov, pa potem na vrt ali trg po sveže sestavine, potem pa skuhat okusen obrok in 10-12 ljudi nafutrat in to 3x dnevno, zraven pa sedem otrok vzgajat pa za ostarele starše skrbet pa še moža pedenat, pa vmes v vrsti za olje čakat, ker olje je bilo v komunizmu zelo iskana dobrina, pa še na njivi delat, zvečer pa klekljat pa štrikat, s tem da so v komunizmu take velike družine bivale po garsonjerah, za povrh je imel pa včasih cel štuk en skupni WC, sploh v Rusiji in bratski Albaniji, ker so preračunal, da se v komunizmu več kot tok WCja ne rabi, če folk pohiti, ko gre lulat, ni čudno da so bile vse suhe, komunizem ti je pojedel živce.
Tebi se na 10km vidi, da pred letom 1989 nisi bila v Ameriki.
Anonimna651, 26.07.2024 ob 14:53
Ljudje preveč jejo. In to se pozna na kg. Jaz sem celo življenje enaka, 170 cm, 59 kg. Pa imam skoraj 50 let. Jem pa zmerno, sploh ni prigrizkov, cipsa nisem jedla že 19 let. Rau vzamem jabolko. Ni mi treba kaj dosti paziti , sem drobne postave, ampak če bi se začela rediti, bi začela paziti na količino hrane, ker se bližam 50 im, ko se bo začela predmenopavza. Ker sem celo življenje vitka , bi težko prenašala višek kilogramov. Zelo oslabi bi se počutila . Zmerja sem bila okretna, gibčna, čeprav nisem neka športnica, veliko gibam, imam tudi dosti kondicije.
Če ne poješ niti enega prigrizka, čipsa, nič, nič….potem še kako paziš.
Neprijavljena, 26.07.2024 ob 21:26
Nisi napisal iz katerih let si gledal slike. Zato je malo težko razpredat o tem.
Kakor so meni pripovedovali stari starši, ki so se rodili med prvo in drugo svetovno vojno se je takrat živelo bolj skromno. Jedli so zelenjavo, sadje, ki so ga pridelali doma. Meso so jedli 1 krat tedensko. Kupovali so osnovne sestavine kot so moka sladkor, olje ,…. in so si iz tega pripravljali jedi. Med kraji so se gibali predvsem s kolesi, vozovi, ob redkih priložnostih z vlakom.
Generacija ki se je rodila po vojni je bila v otroštvu dostikrat lačna. Predvsem tisti ki niso imeli sorodnikov na kmetih. Hrano je bilo težko dobit. Kasneje se je situacija zboljšala, niso stradali, a hrane se ni kupovalo v presežkih. V tistem času so še vedno večino skuhali doma. Po navadi je bil pri hiši en avto. Večina odraslih je hodila v službo peš ali s kolesom v lastnem kraju.
Mi ki smo se rodili v 70ih smo živeli že bistveno bolje. A v mladosti je bila predelana hrana in sladka pijača luksuz, ki so nam ga prišvercali starši iz Avstrije. V trgovinah je bilo v otroštvu zelo malo izbire. Vsi ti fast foodi so se začeli odpirati v 90ih. Prej tega ni bilo. Prav tako šoping centri. Z njimi se je povečala ponudba svinjarije, ki ji zdaj večina reče hrana. Na žalost je zdaj v živilskih trgovinah zelo malo zdravega. Sadje in zelenjava prešpricana sto krat, meso nafilano s hormoni in drugo svinjarijo, živilom dodani razni dodatki kot so sladkorji, umetna sledila, ojačevalci okusa in vonja, barve, konzervansi,….
To je en vidik, drugi pa je da živimo v izobilju. Hrana je zlahka dostopna vsem, zato se jo kupuje v ogromnih količinah. Zato se jo poje preveč, na žalost jo zmečemo tudi ogromno stran. Postali smo leni za pripravo hrane doma.
Potem je pa še problem gibanja. Večina se prevaža z avti, tudi če gre samo za 500 metrov. Tudi otroke vozijo v šolo starši z avti. Mladina ima električne skiroje in kasneje avte. Praktično se gibljemo zelo malo.
Se strinjam, a jaz temu sranju v trgovinah ne bi rekel hrana, ampak industrijski izdelki.
Hrana je tisto, kar zraste na njivah in na drevesih, grmih in kar se doma pripravi iz teh osnovnih pridelkov.
Razliko v obsegu pasa povprečnega slovenca, ali zemljana, ne gre pripisati enemu ali dvema razlogoma. Namreč, toliko tega je danes drugače. Še vedno pa gre za neko kombinacijo porasta zaužitih kalorij in upada porabljenih kalorij.
Ostane nam kvečjemo razpravljanje o razlogih, zakaj je do tega prišlo.
Jaz sem npr. celo otroštvo prehodil med 5 in 10km dnevno samo za v šolo in na razne aktivnosti. In daleč od tega, da bi bil edini. Danes so takšni vse večja redkost. Dosti več staršev danes otroke vsepovsod prevaža. Tudi sami se po večini precej več vozijo, kamorkoli že gredo. Poleg tega sodobno življenje na splošno zahteva vse manj fizičnega napora.
V primerjavi z danes, ko dominira visoko procesirana umetna “hrana” polna razno raznih “dodatkov”, smo nekoč v povprečju zaužili več doma pripravljene hrane iz osnovnih živil. Za razne čokolade, čipae in drugo sladkarijo pa smo v povprečju imeli tudi manj denarja.
Vse to pa spremlja še normalizacija debelosti. Danes si čudak, če nisi debel.
hmmm203, 26.07.2024 ob 10:02
Gledam stare slike iz kopališča na Špici v Ljubljani. Sami suhi ljudje, niti enega debelega. Zdaj pa me zanima ali je bila takrat lakota da so bili tako suhi ali so delali toliko ali so bolj zdravo jedli?
Ni bilo mackijev. Doma kuhano kosilo, največkrat enolončnice ki so pocakale vse, da pridejo domov. Samo za vikend oz. Nedeljsko kosilo bolj polno. Goveja ali kokošja juha. Skromna večerja in to je to.
Manj gibanja, manj fizičnega dela doma in v službi, z ojačevalci okusov, antibiotiki ter bogvečem še kakšnim strupom onesnažena hrana.
Pri nas doma smo v otroštvu (70-ta in 80-ta leta) normalno večerjali, običajno toplo hrano, ob 19.00. Palačinke, šmorn, sardelice, mlečni zdrob, žganci, polenta…
Nobeden ni bil debel.
Danes (starost okoli 60 let) sva dva od 4 otrok debela (od tega se ena redno ukvarja s športom, drugi 3x tedensko), eden je pogojno normalno rejen, ena podhranjena, a žal z bulimijo.
Generacija ki se je rodila po vojni je bila v otroštvu dostikrat lačna. Predvsem tisti ki niso imeli sorodnikov na kmetih. Hrano je bilo težko dobit. Kasneje se je situacija zboljšala, niso stradali, a hrane se ni kupovalo v presežkih. V tistem času so še vedno večino skuhali doma. Po navadi je bil pri hiši en avto. Večina odraslih je hodila v službo peš ali s kolesom v lastnem kraju.
Letnik 1956. Hrane je bilo dovolj. Stradati ni bilo treba nikomur, razen ce je denar zapravil za alkohol in cigarete namesto za hrano. Obroki so bili manjsi kot danes, sladica po kosilu je bila redkost. Ob nedeljah jabolcni strudelj ali kaj podobnega. Nasa mama je za zajtrk vsak dan imela mlecno kavo s kosom kruha, ki ga je nadrobila vanjo, jaz zajtrka nisem marala, oce je sel ze ob pol 6 v sluzbo, zato ne vem, ce je kaj jedel. Bil je suh. Moj prvi obrok je bil malica v soli – kos kruha z namazom in loncek caja ali jogurt in kos kruha. Kosilo je bilo med tretjo in cetrto popoldne. po soli je bilo se kaksno jabolko, ce je bila lakota prehuda, pa jajce na oko ali pol hrenovke. Vecerja je bila najveckrat solata ali juha.
Hrana je bila osnovna, ni se kupovalo napol pripravljene in zelo malo sprocesirane hrane. Kupovali smo meso, ribe, obcasno hrenovke, kaksno salamo, sir, zelenjava, sadje, olje, kis, sladkor, sol, krompir, makarone, koruzni, psenicni zdrob, strocnice in kuhali doma. Konzerv v nasi druzini nismo kupovali.
Najvecja razlika je v tem, da se je takrat povsod hodilo ali vozilo s kolesom. Oba moja starsa sta se vozila v sluzbo s kolesom, sama sem hodila v solo pes, v srednjo solo in na faks s kolesom. Avto smo dobili leta 1975. Prej smo na dopust hodili z avtobusom ali vlakom.
Sladkarij je bilo ze takrat dovolj na voljo, a se jih ni jedlo vsak dan. Meni jih niso nikoli dali in me tako niso navadili nanje, pri babici sta bratranec in sestricna dobila sladkarije 1x na teden, sicer jih je imela babica spravljene v vrecki v svoji omari. Niti pomislila nista, da bi prebrskala omaro, ceprav sta dobro vedela, kje je je vrecka. Tudi sladkih pijac je bilo manj. Dolgo je bil samo malinovec, oranzni sirup, kokta. Nasa mama je malinovec delala sama. Obcasno smo kupili Radensko, drugih pijac ne. Starsa nista pila alkohola, niti piva. Sele nekje konec 60ih je prisel Schweppes, Kokakola. Ker je bilo drazje od kokte, se jih je redko kupovalo.
Glej nacin zivljenja da es in nekoc.
TAkrat so ljudje jedli dokaj kvalitetno hrano. Obroki so bili ob normalni uri. Ogromno delavcev je imelo topli obrok na delu. Delalo se je do 14h. Pa do 22h. 8 ur.
Danes jedo pa najcenejso hrano, ker si kvalitetne hrane ne morejo privosciti in kvaliteta hrane je na dnu. Jedo ob ratličnih urah. Prvi topel obrok imajo lahko sele ob 16, 17 uri.
Zadeva je relativno enostavna. Sam sem še vedno mnenja, da danes ljudje pojedo preveč kalorij v taki in drugačni obliki in so premalo fizično aktivni. Če se malce grobo izrazim je dejstvo, da v Dachauu ni bilo nobenega debeluha . Verjetno je vsem jasno zakaj.
Le fizična aktivnost je rešitev za tovrstne težave, pa seveda uravnotežena prehrana istočasno.