včeraj
je bla pa z moje strani foušija prisotna.
Grem s psom po gozdu, vsa prepotena, vsa zrajcana (saj veste, ko laufaš, se tm spodaj nekaj drgne ob hlačke), pa tm mal bolj v goščavi nekaj sopiha. Pridem bližje – hmmm, avto, odprta zadnja vrata, nekaj se premika.
Pridem še bližje (žal se nisem mogla izognit na več kot nekaj metrov), v tistem – tresk ……………. in zadnja vrata so se zaprla:(:(
Kolk rada bi bla jaz na njenem mestu:):)
*************
Nasmeh daje življenje, veselje do življenja
pa nam daje smisel za nasmeh