Včeraj me je sin vpršal, če bi če bi bila spet mlada, še enkrat odločila za njega, zdaj ko vem, kakšen je IN JAZ SE BILA
večinoma sem vesele narave, vedno bolj, ampak take stvari me pa, priznam, zelo žalostijo, in ja sem žalostna (tu ne morem narisat smajlija 🙂
to, da ne grem niti jaz na koncert, sem povedala zato, da bi videli, da mi ni vseeno, da se lahko odpoved svoji zabavi, če bo to vzgojna sinu
psihologa imamo, že drugega, ker prvo je sinko vrtel tako kot mene… drugo pa moram še ponovno poklicat, ko jo bom potrebovala… naj povem, da se njegov ata ne strinja, da hodiva k psihologu, saj ne da nič na njihovo pametovanje… češ da ne vejo, kako imamo pri nas… meni pa nekako ni vseeno in ker mi stvari polzijo iz rok, čeprav je do zdaj šlo zelo dobro, s pogovori… sem se zdaj obrnila po pomoč….
zamislila sem se, ko mi je napisal pesem, da me ima najraje na svetu in da pa zaradi mene tudi najbolj trpi!
no vidiš, tud on pač išče pot do tebe….a si ga vprašala zakaj trpi? Kaj je vzrok? So to čiki, dnar, odnos tebe do njega? zakaj se ne usedeta eno popoldne ko sta sama doma, pa mu povej kaj tebe pri njemu moti in zakaj in on zate isto? Lahk magari preko pisma (glede na to, da ti je napisal pesem) POtem se zmenita, da začnita delat na teh felerjih, da jih odpravta, minimalizirata, itd….
zakaj bi pa kadil še več? Glej zmenta se. KUpi naj si recmo eno vrečk otobaka in tisto naj ma za cel mesec, za 31 dni. Kadi naj doma, zunaj pred hišo. Malo poglej kolk tobaka da v čike, tobak mej kje na vidnem mestu (da ga ne bi spičil prehitro pa novg akupil itd)….
Oprosti, tule me pa ne moreš prepričat, čeprav dopuščam možnost, da bi bilo bolje za odnos, ampak tega enostavno ne morem tolerirat.
Pa tudi zato, ker me je starejša prijateljica opozorila, da je ona naredila to napako, ko je videla, kako je sin živčen, ko so čakali trajekt in mu je sama dovolila kaditi, od takrat naprej se ni več zadrževal in kadil kot turek, tudi pred njo, ja, torej več, tudi doma. Ne bom šla v to smer, že samo to, ker ga niti ne bi mogla gledati s cigaretom v ustih.
Morda je res z menoj kaj narobe, saj tudi npr. partnerja nikoli več ne bi imela kadilca (pa ne, seveda z možen nisva šla zaradi tega narazen). Zakaj bi se zdaj jaz morala zdravit, ker me to moti? Raje se temu izognem, pa je.
Nič, kot kaže moram obrnit ploščo- sem že prav pozabila, da je to moj lastni recept!
HVALEŽNA SEM, da imam prav takega sina, kot ga imam, hvaležna, da se lahko še vedno z njim pogovarjam, objamem in pred spanjem poljubim! Hvaležna sem, da rase in se razvija, da sprobava in okuša življenje z vseh plati! Jaz mu stojim ob strani, pa bo kar bo…. in bo! Verjamem, da bo, da vseh 15 let vzgoje ni moglo it v nič, čeprav se včasih tako zdi! Nemogoče je, da bi se kar spremenil čez noč, še vedno je moj sin.
Naj ga nosi, meče, trga,….. bom počakala in potrpela. Ne bom seveda dopuščala kajenje in podobnih neumnosti, ni variante, bo pa zato smel skoraj vse drugo…
Ja, saj bo, mora biti!
Samo nazaj v vortex, pa bo :)))
rada ga imam!! obadva imam zelo rada…. pa tudi njihovega ta tretjega…. zadnjega še ne dovolj poznam…
rada imam tudi bivšega moža in njegovo novo ženo, ker vem da se vseeno trudita po svojih močeh!
tudi jaz se trudim po svojih močeh, zato vem, da sem vredu oseba, vredu mama in mi prav nič ne manjka oz. sem ZELO HVALEŽNA ZA VSE!
Glej, eden od vaju bo moral biti ODRASEL. Ker si pač bolj po letih in izkušnjah primerna, predlagam, da
si to ti.
Vajino čustveno izsiljevanje (iz obeh strani) ni podobno ne vzgoji, ne družinskemu življenju.
Sine veselo izkorišča vajino krivdo zaradi ločitve, plus tvojo negotovost, plus očetovo pasivnost.
Seveda te obrača, če imaš slabo vest zaradi čisto normalnih pravil, ki si jih uvedla, zdaj bi jih pa sine
rad ukinil.
Torej. Odrasla si ti. Pravila postavljaš ti. Pubertetniki so pa v prvi vrsti oportunisti Njih zanima samo, kako
doseči svoj cilj, po najlažji poti, z najmanj truda. Zato imajo naštudirane naše šibke točke, ki se jih niti
najmanj ne obotavljajo uporabiti. Rečejo pač to, KAR DELUJE.
Ti si pa nezrela in vse jemlješ osebno in čustveno. Najprej odrasti ti, stopi korak nazaj in poglej širšo
sliko – si pač mama pubertetnika, ki mu je treba postaviti meje. To je precej izmuzljivo početje, zato
pač izbiraš svoje bitke. Nekje popustiš, drugje pritisneš, spremljaš dogajanje in predvsem – ko ti sine
nekaj reče – ne jemlješ tega kot napad nase, ampak pogledaš kaj bi on rad s tem dosegel.
Da gre sin živeti k očetu,ker tako očitno več ne gre,nesrečna sta ti in sin.
Seveda pa je lahko to reči…
Dobra mama si,za svojega sina najboljša,si takšna kot si.Imaš tudi pravico kaj narediti narobe,nisi bog. Tukaj je težava,ker manjka oče,oče v pravem pomenu besede,ne oče dvema majhnima,najbolj mora biti oče starejšemu sinu,ker s tamalima lahko sedaj fura popolnoma zadovoljivo pot njuna mama. Srečno!
Res je žalostno, da ne veš, s kom se druži tvoj otrok!
Še bolj žalostno je, da spet iščeš izgovor, da kao nič ne moreš in čakaš, da bo minilo samo od sebe!
Kakšni ste to starši, da dvignete roke od lastnega otroka?!
Imam tri, za vse vem, s kom se družijo! Ne poznam vseh njihovih znancev, poznam pa prijatelje in tiste, s katerimi se družijo več, od večine tudi starše. Pri nas doma so odprta vrata in vedno polno mularije, pa še marsikateri žur je bil pri nas doma in ene par jih je bilo celo tako, da sem bila jaz doma, sicer v spalnici, ampak jih ni motilo.
Si ne predstavljam, da ne bi vedela s kom se druži moj otrok!
ko je mene mama dobila s cigaretom pri mojih 14ih mi je rekla: kaj so cigareti, ves. kupovala ti jih ne bom ti pa naredi, kakor hoces.
do svojega 25ega leta pred njo nisem kadila-sram me je bilo!
zdaj sem jaz mama. mulc je star sicer sele 5 let, ampak ce mu recem, da necesa ne sme-bo zanalasc naredil tocno to (moja mama pravi, da kar naj gledam zdaj, kaksna sem bila jaz kot otrok, hihi).
ce mu recem, da naj necesa ne naredi, ker je posledica to in to (skratka, da zadevo razlozim), pa dosezem svoje.
da skrajsam: ne bodi mama iz revij. bodi takticna; po 15ih letih materinstva menda ves, na katero struno moras zabrenkat…
Seveda se od vsakega clovek nekaj nauci, od “slabih” se pac naucis, kak noces biti, cesa noces v zivljenju. In zakaj bi se trudila s ” slabimi” ljudmi, se ne javljala ne telefon, lagala da nisem slisala, da sem telefon pozabila v avtu?? Ne, jaz sem jim iskreno povedala, da ne zelim vec nicesar z njimi, ker mi druzenje (pogovor) z njimi skoduje – se ne pocutim dobro, ce moram poslusat kako nekdo koga vara in se jamra, kako je bogi… zakaj? Ni mi treba. Povem kot mislim, pa cau pero. Prijatelje si izbiramo sami!
In ja, srecna sem!!
o ja, pa je to pravi način… FAKE IT UNTILL YOU MAKE IT :))
pri meni deluje in ja, sem srečna!!!
je pa smešno, ko reče človek, da je srečen, je vsem čudno in mislijo, da laže..
lahko si srečen in občasno še vedno žalosten, razočaran… še vedno se me dotakne nemoč pri vzgoji…. še vedno včasih občutim osamljenost, ampak SREČNA PA SEM!!! in tudi imam za kaj bit!!!
pa tisto, kar sem napisala zgoraj ni BEG IZ REALNOSTI, ker je tudi vse res, samo pogledano iz druge plati!!!
Srečna sem in hvaležna, da lahko vidim tudi drugo plat, ker kot opažam, jih veliko tega ne zmore, samo jamrajo svoje eno in isto, ne zmorejo pa stopit korak nazaj, pa pogledat z druge plati! Pri meni je edino problem to, ker tega ne zmorem takoj…. moram najprej malo odžalovat, se smilit sama sebi, obupat v nemoči, ampak ko si na tleh praktično ne moreš še bolj na tla in se lahko samo še pobereš…. in ko gledaš drugače, je SVET ČUDOVIT!!!
in to vam, tule zagrenjenim, ne paše! ker opažam, da največ ogledov dobijo teme, kjer kdo (vključno z mano) jamra, toži, je žalosten….
Mislim da ste ena od mamic, ki želi svojega sinka spravit hitro ali prehitro v odraslo osebo. Gospa ne gre tako enostavno. Stvari se odvijajo veliko krat mimo naše želje. Pred najstnikom moraš biti avtoritet in karakter, da kar je dobro pohvališ, kar je slabo pa grajaš in z dobrim primerom primerjaš. Z veliko represije se ne da priti do cilja, rajši uporabljajte milejše prijeme in več pogovora da se bo najstnik kaj naučil brez nasilnih prijemov. Kdor raste v nasilju postane sam nasilen. Kar se tiče bivšega ni vredno izgubljat čas in besede, kajti to je tip ki se smili sam sebi. Verjetno je klasičen in povprečen moški ki vidi in ceni samo sebe ne želi obveznosti, želi samo udobje.
Veliko sreče, in Lp.
Ne skrbi Zalostna. Jaz sem pri 15 kadila, spricala solo, barvala lase, se celo pridrzali so me zaradi marihuane 🙂 boga moja mami ki me je prisla iskat.. foter mi je dal house arest do 40ga leta..
Uglavnem, danes imam 5 let delovne dobe, zakljucen studij, lepega sinka in super partnerja – stara sem 30let in sem cisto normalnen clovek. Hocem ti rect, da ne obupaj, moji doma niso, pa so mi sli totalno na zivce. Ampak sem vedela da me majo radi. Puberteta je pac cas ko je vse na glavo. Saj bo:) mine!