Včeraj nam je uničil štiriletno pravljico
Nisem imela nikoli težav s partnerjem pijancem, žal pa je moj oče pil. Mati ga je zato zapustila, ampak meni kot hčeri je bilo vedno hudo – ker je vendar moj oče. Ko sem odrasla, sem ga nekoliko vzela “v svoje roke”, v 10 letih pa se je spozabil enkrat in napil. Se mi je cel svet podrl pred očmi. Sva se pogovorila, je pristal v bolnici, kolaps. Zdaj je spet 3 leta trezen.
Iskreno? Je hudo, ampak imate otroka z njim, razmislite o tem… ker otroci težko odrežejo očeta iz življenja. Jaz svojega nisem. Pomagajte svojemu partnerju. Če 4 leta ni pil, pomeni, da obstaja upanje in da ima moč in voljo..
kaj pa empatija, pa skrb za sočloveka … btw: pijanstvo ni kršitev dolžnosti ☺
[/quote]
Zanemarjanje družine je kršitev dolžnosti. Prizadeti ženo je kršitev dolžnosti.
A pomaga mu lahko samo tako, da z njim živi, ga čaka, mu kuha in pere?
Naj se loči. Potem pa ga naj vsak dan pokliče po telefonu in mu daje vso podporo. To je tudi empatija in skrb za sočloveka, ne samo brisanje bruhanja.
Daj se malo zamisli, kake ven mečeš, ker se sploh ne zavedaš kako pametno mamo si imela, da ti je prihranila posledice. Nimaš pojma kako si otroci želijo in prosijo mame naj grejo stran, butaste mame pa vztrajajo v bolnih odnosih. Ti si pa očitno malo manj inteligentna, da se rineš k pijanskemu zlatemu očku. Upam, da doma nimaš pijanca in otrok.
Zanemarjanje družine je kršitev dolžnosti. Prizadeti ženo je kršitev dolžnosti.
A pomaga mu lahko samo tako, da z njim živi, ga čaka, mu kuha in pere?
Naj se loči. Potem pa ga naj vsak dan pokliče po telefonu in mu daje vso podporo. To je tudi empatija in skrb za sočloveka, ne samo brisanje bruhanja.
[/quote]
alkoholizem je bolezen (zato se ga tudi zdravi, ne pa odvaja od njega) … in ko je eden v bolezni je drugi v zvezi dolžan sodelovati, pomagati ..
alkoholizem je bolezen (zato se ga tudi zdravi, ne pa odvaja od njega) … in ko je eden v bolezni je drugi v zvezi dolžan sodelovati, pomagati ..
[/quote]
Zelo odvisno od situacije. Moj mož je enkrat začel piti, imel je eno tako obdobje. Sem mu rekla, če se bo to nadaljevalo, grem. Pozdravil se je kar sam, ker je vedel, da resno mislim. Toliko o bolezni. Ponavadi bolezni ne ozdraviš sam od sebe, takoj ko ti začne voda v grlo teč, ker ljudje okoli tebe pač niso več pripravljeni prenašat tvojih bedarij. Če bi ponovil samo enkrat, bi šla. Ni nikoli več ponovil. Avtoričin mož je veselo začel ponavljat. Jaz bi se z njim pogovorila in videla, kako pa kaj. Posebne milosti pa nimam jaz za take. Ko bom res zbolela in bo on tako zadet, da ne bo mogel skrbet za otroke, a se bomo takrat začeli spraševati o dolžnostih? Prepozno. Se bomo takrat, ko bo sin začel tudi piti, ker bo to vzorec, ki ga je videl pri očetu? Se bomo na bolezen zgovarjali?
Vse to so preresne stvari za takole pametovanje, kot je tvoje. Alkoholizem je zasvojenost. Pure and simple.
Daj se malo zamisli, kake ven mečeš, ker se sploh ne zavedaš kako pametno mamo si imela, da ti je prihranila posledice. Nimaš pojma kako si otroci želijo in prosijo mame naj grejo stran, butaste mame pa vztrajajo v bolnih odnosih. Ti si pa očitno malo manj inteligentna, da se rineš k pijanskemu zlatemu očku. Upam, da doma nimaš pijanca in otrok.
[/quote]
Moj oče ni bil nikoli nasilen. Finančno je vedno poskrbel tako zame kot za mater, s katero je ločen že več kot 20 let, pa vendar. Z alkoholom je uničeval samo sebe.
Svojemu očetu bom vedno stala ob strani, ker mi ni nikoli žalega storil. In za tem stojim in bom stala. Sem dovolj inteligentna, hvala. 🙂 Najbolj glasni in pametni ste pa tisti, ki nimate izkušenj s tako situacijo ali ste pa hladni kot špricer.
Zelo odvisno od situacije. Moj mož je enkrat začel piti, imel je eno tako obdobje. Sem mu rekla, če se bo to nadaljevalo, grem. Pozdravil se je kar sam, ker je vedel, da resno mislim. Toliko o bolezni. Ponavadi bolezni ne ozdraviš sam od sebe, takoj ko ti začne voda v grlo teč, ker ljudje okoli tebe pač niso več pripravljeni prenašat tvojih bedarij. Če bi ponovil samo enkrat, bi šla. Ni nikoli več ponovil. Avtoričin mož je veselo začel ponavljat. Jaz bi se z njim pogovorila in videla, kako pa kaj. Posebne milosti pa nimam jaz za take. Ko bom res zbolela in bo on tako zadet, da ne bo mogel skrbet za otroke, a se bomo takrat začeli spraševati o dolžnostih? Prepozno. Se bomo takrat, ko bo sin začel tudi piti, ker bo to vzorec, ki ga je videl pri očetu? Se bomo na bolezen zgovarjali?
Vse to so preresne stvari za takole pametovanje, kot je tvoje. Alkoholizem je zasvojenost. Pure and simple.
[/quote]
… in ko greš, odideš — si izpolnila svoje partnerske dolžnosti??
Vidva sta cimra, ne pa partnerja.
Moj oče ni bil nikoli nasilen. Finančno je vedno poskrbel tako zame kot za mater, s katero je ločen že več kot 20 let, pa vendar. Z alkoholom je uničeval samo sebe.
Svojemu očetu bom vedno stala ob strani, ker mi ni nikoli žalega storil. In za tem stojim in bom stala. Sem dovolj inteligentna, hvala. 🙂 Najbolj glasni in pametni ste pa tisti, ki nimate izkušenj s tako situacijo ali ste pa hladni kot špricer.
[/quote]
Tebi mogoče res ne, večini pa ni prijetno odraščati s pijancem, verjemi. In ja, to pravim iz izkušenj.
Avtorica, da ne bi slučajno nasedla pametnjakovičem, ki svetujejo še eno priložnost. Nikoli ne boš vedela, kdaj bo spet, saj tro ti je jasno, ane?
Njemu nisi dolžna ničesar, otrokom pa si. In če ga zdajle ne naženeš, boš od zdaj naprej sokriva, če bosta otroke skupaj zafurala. To hočeš?
Vprašanje za vse, ki pravite, naj avtorica moža “odreže”. Ker je tu genetika, ima otrok povečano možnost za nastanek odvisnosti (ki JE bolezen, in to kronična – ne da se je ozdraviti, lahko pa jo obvladuješ). Naj avtorica čez 20 let otrokovemu (če bo tudi on odvisen) partnerju pomaga, da se reši pijanca?
Moj oče ni bil nikoli nasilen. Finančno je vedno poskrbel tako zame kot za mater, s katero je ločen že več kot 20 let, pa vendar. Z alkoholom je uničeval samo sebe.
Svojemu očetu bom vedno stala ob strani, ker mi ni nikoli žalega storil. In za tem stojim in bom stala. Sem dovolj inteligentna, hvala. 🙂 Najbolj glasni in pametni ste pa tisti, ki nimate izkušenj s tako situacijo ali ste pa hladni kot špricer.
[/quote]
Aja, mimogrede. Će se tvoja mama ne bi ločila, bi tudi ti kasirala. Iz izkušenj pravim.
Vprašanje za vse, ki pravite, naj avtorica moža “odreže”. Ker je tu genetika, ima otrok povečano možnost za nastanek odvisnosti (ki JE bolezen, in to kronična – ne da se je ozdraviti, lahko pa jo obvladuješ). Naj avtorica čez 20 let otrokovemu (če bo tudi on odvisen) partnerju pomaga, da se reši pijanca?
[/quote]
Ne. Najprej ga morata zafurat, preden bo moral kdo koga pred kom reševat.
Če bi imela otroka, bi razmišljala drugače.
No izhajam iz sebe. Alkoholiki se mi ne zdijo žrtve, ne bolniki. Alkoholiki so nedisciplinirane lenobe,enako kot debeluhi. Le da debeluh škodi sebi, alkoholik pa vsem, ki ga obdajajo. Se najbolj otrokom.
Jezna sem na mamo, da je ona to prenašala in da sem mogla jaz biti priča temu!!! Do alkoholikov nisem tolerantna, niti malo.
Moj oče ni bil nikoli nasilen. Finančno je vedno poskrbel tako zame kot za mater, s katero je ločen že več kot 20 let, pa vendar. Z alkoholom je uničeval samo sebe.
Svojemu očetu bom vedno stala ob strani, ker mi ni nikoli žalega storil. In za tem stojim in bom stala. Sem dovolj inteligentna, hvala. 🙂 Najbolj glasni in pametni ste pa tisti, ki nimate izkušenj s tako situacijo ali ste pa hladni kot špricer.
[/quote]
ali pa imamo preveč izkušenj s tako situacijo, ko oče pijanec namesto, da bi delal za družino, le tej jemlje. jemlje denar, varnost, miren dom, jemlje leta življenja ko živiš v stresu, ker ne veš kaj te čaka ko prideš domov. jemlje možnost normalnega otroštva in odraščanja in to ti pusti posledice celo življenje. nestabilnost, nasilje, izsiljevanje, … SAMO STRAN.
če je bil tvoj oče samotarski alkoholik, da se je napil in vas pustil na strani, potem si imela srečo.
še vedno te je pa oropal normalnega odnosa oče-hči, kar se vidi čez tvoje pisanje, ker si kot odrasla ženska morala postati očetu varuška in mati. vse lepo in prav, da imata sedaj dobre odnose, ampak sama veš, da se let ne da kupit za nazaj.
in tud prosim, če si toooook inteligentna, da zbrskaš nekje kanček empatije in razumevanja do nas tistih, ki smo odraščali v groznih situacijah, podrejenim alkoholu. in da ne širiš okoli tega kvazi rešiteljstva, češ “pomagaj mu”.
aja btw, tvoja mati je naredila edino pametno stvar. ampak, ker imaš daddy issues, ti seveda kriviš njo za distanco med tabo in očetom, v resnici je pa kriv oče. tko da mi je smešno, da drugim pametuješ, ko tudi ti deluješ kot nekdo, ki bi lahko par zadev pri psihiatru predebatirala.
a očetu noč ne zameriš, da te je oropal polnega otroštva, potem pa še odraslih let? al se končno počutiš dobro, ker te ima tako zelo rad, ker si mu rešila življenje, ker si popolna hči?
No, jaz sem pa hči pijanca, ki je celo otroštvo in mladost čakala, da se mati loči od očeta, ki je pil, pa se to ni nikoli zgodilo. Pa moj oče ni nikoli delal pizdarij. Napil se je doma, in kot pijan samo ležal, spal in kot da ga ni bilo (no, vmes je še bruhal…ne nujno zmeraj v wc). Mati ga je reševala, pa prosila, pa grozila, pa se je krog vedno znova zavrtel. Včasih je vmes minilo pol leta, včasih dve, tri leta, kot otrok sem živela za ta obdobja, ko je bil oče “normalen”.
Dan, ko sem se odselia, je bil najboljši v mojem življenju. Osvoboda sem se. Oče še vedno pije, mati še vedno trpi in rešuje, jaz pa sem vesel, da mojim otrokom ni treba preživljati tega, kar sem jaz.
Avtorica. V imenu otrok…odidi. Otroci bodo vedno lahko vzpostavili stik z očetom, ko bo trezen. Ne bo pa jim treba v strahu preživljati otroštva. Otroci ne povejo marsičesa iz svojoh misli. Ti pa znajo kasneje v življenju očitati, da nisi odšla in jim omogočila, da ne požirajo vsega tega dreka.
No da se javim na začetku veze ni pil.KO je prišla selitev nova služba je začel.Potem pa kot sem rekla dolgo nič.Njegova mama in moj oče sta oba bila alkoholika.Vglavnem je brez službe štiri leta nič ne prejema živimo štirje z mojo minimalno plačo občasno socialno.Drugace obiskuje psihiatra je tablete včeraj dobil od invalidske komisije da mu še papirji manjkajo in se bo spet vleklo to ga je včeraj najbolj potolkli.Potem pa se starši njegovi ne razume se z njimi z očetom se takoj skrega.Kar sem pa jaz kriva je pa naj 16ur delam v službi mi reče da bo za preživetje.Med dopustom bila pri mami oče mi umrl za rakom in ne morem prodati podedovanega in mi meče naprej kaj bom naj se kaj premakne,da bo on upravičen do redne socialne.
Zdravljeni alkoholik ne sme niti kapljice alkohola. Se pa dogajajo recidivi. Glede na to, da se je držal 4 leta, verjetno ima voljo. Naj se izjasne in dokaže tako, da gre takoj k os. zdravniku po napotnico za psihijatra.
Vprašanje, ali zmore avtorica še enkrat skozi to. Če mu da še eno možnost (z ultimatom razhoda seveda), se mora alkoholik takoj aktivirati v kakšno skupino pri psihiatru ali vsaj AA, začet ponovno delati na sebi (zavedanje, da je alkoholik in da bo to vedno; razčistiti, zakaj je do recidiva prišlo itd).
Domači (žena, pa tudi starši in ostali sorodniki) pa naj alkoholiku pomagajo tako, da prenehajo biti “mokra” družba tj. alkohola naj ne bo pri hiši niti za obiske, preneha se nazdravljati za karkoli, ne sme se tudi dodajati alkohola niti v hrano (rum v krofe, vino v golaž), prav tako ne sme jesti alkoholnih npr. čokolatinov ali tortic.