Predvidevam, da mene sprašuješ?! Kaj je že na stvari s tem vozičkom? Nisem sledila včerajšnji temi. Da zbirajo denar, da ji kupijo voziček? Če ne gre za darilo za RD, pač pa za zbiralno akcijo sorodstva, ki želi pomagati staršem, je po moje prav, da se zmenijo s samimi starši. Če zbirajo na svojo roko in niti ne vedo, ali ima voziček že dogovorjen ali ne, obstaja vedno možnost, da so se zašili. Na to pač moraš računati, če delaš zbiralno akcijo na svojo pest. Če bo voziček darilo ob rojstvu otroka in so se darovalci pač odločili, da o tem ne govorijo z obdarovanci, morajo prav tako računati na to, da bo morda že kdo drug to kupil ali da enostavno obdarovancu ne bo všeč. Zato je pametno, poudarjam: pametno, dogovoriti se o tako velikih darilih. Ni pa nikakor to nujno in v nobenem primeru ni kar normalno, da obdarovanec zaradi tega, ker se niso z njim posvetovali, drži surlo ali goji zamero. V tem primeru morajo pač darovalci računati na to, da zadeva obdarovancu ne bo všeč in je ne bo uporabljal. Ponavadi pač gredo darovalci, če se ne zmenijo z obdarovancem, na to karto, da kupijo res dober, kvaliteten in lep izdelek, za katerega skoraj ni mogoče, da bi ga obdarovanec odklonil, ker mu bo v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} všeč. Če mu pač ne bo, jebiga. Če bi jaz tako podarila, pa bi videla, da obdarovancu zadeva ni všeč, bi dala možnost, da se v trgovini stvar zamenja za bolj všečno. Ali pa bi to kar predlagala v vsakem primeru.

Pač, kar sem hotela povedati je to, da so darila stvar dobre volje nekoga, ki obdaruje. In ne nekaj, kar lahko od nekoga kar zahtevamo in mu vsiljujemo svoje poglede na to, kaj želimo, da on s svojim denarjem naredi za nas. Ne, če nas ni za to vprašal. Je pa seveda tudi res, da bo vsak zrel darovalec znal prenesti, če bo darilo, ki obdarovancu ni všeč, ali neuporabljeno ali dano naprej ali karkoli pač že. To je normalno tveganje, ki se ga vsak, ki podarja, mora zavedati.

Zdaj pa lep pozdrav in dobro debato še vnaprej. Moram delat.:(((

Ne vem ponavadi ko ni denarja vedno šparaš in gledaš na to da bo družina skos prišla čez mesec, da bo otroku vse na voljo kar je potrebno, sebi trgašš od ust in zanemarjaš svoje potrebe zato da imajo drugi več. In ravno zato je takrat ko imaš rojstni dan mimo, da ti niti drugi ne privoščijo nič, ampak spet gledajo na druge okoli tebe, zanje si pa samo dreko peko ki nima denarja. Glede na to da so ji podaril cunjice za otroka ki so jih ravno tako morali kupiti bi lahko tisti denar dali njej pa bi že šla sama kupit tisto kar bi hotela (itak bi tako ali tako šlo za otroka) a občutek je drugačen. Ni so materianost pomembn, ampak imamo ljudje tudi čustva.

Vidim, da nekaterim ne bo nikoli jasno, čeprav je Frca malo prej vse skupaj zelo dobro razložila. Ne gre za to, da obdarovanka nikomur ne bi nič pomenila. S tem, da so ji podarili oblačila na NJENEGA bodočega otroka, so ji prihranili čas, ki bi ga morala sicer zapravljati v trgovinah, in denar, ki bi ga sicer porabila za otroka, tako ga pa lahko zase in ji ne bo treba trgati od ust. Će je darilo, ki ga dobiš od sorodnikov za rojstni dan, potrditev tega, koliko te cenijo, bi se morala jaz že stokrat zjokat:)
V življenju bo imela bodoča mati ogrooomno priložnosti, da bo za otroka kupovala, kar bo hotela, če ji bodo finance to dopuščale. Tudi če so ji kupili nekaj cunj, je še ogromno stvari, ki jih za otroka potrebuješ. Bo pa tisto sama nakupila, če že tako uživa v trgovinah. Meni je vsaka minuta, ki jo tam zapravim, stran vržena.

Jaz sem bila tudi prvič noseča in brezposelna. Pa sva z dragim nakupila vse novo, večinoma sama. Če je kdo kaj hotel prispevat, je povedal, midva sva izbrala in smo bili vsi srečni. Pa nismo v najboljših odnosih. In sva jih morala tudi marsikaj naučit ampak zdaj gre. Glede na to, da nimava denarja za metat skozi okno, izhajava iz sebe. In če o nečem nisva prepričana, raje dava denar. In isto sva tudi drugim povedala. Moj otrok bo oblečen po mojih merilih in če kdo kupi kaj na lastno pest kar meni ni všeč, ne bom otroku oblekla. Ampak, ker mi je žal tega denarja za eno, meni nevšečno cunjo, raje povem kaj je meni všeč in dajo ta isti denar za eno, meni všečno, cunjo. Ne vem zakaj metat denar stran, ko pa lahko vprašaš in ti obdarovanec pove kaj mu je všeč in kaj potrebuje. Raje dam/dobim denar in kupim tisto kar bom tudi res potrebovala kot pa za nekaj kar bo stalo v omari. Pa čeprav se to kar jaz potrebujem, zdi darovalcu brez veze, meni je pa zelo pomembno.
In kaj je tako lepega v obiskovanju trgovin? Jaz obožujem šoping in imam za to malo možnosti. In sem komaj čakala, da začneva nakupovat oblačila in ostalo opremo. In če bi mi kdo to veselje vzel, bi bila zelo užaljena. Če pa ji niste zaupali, bi jo lahko poklicali, ji povedali, da imate presenečenje, se zmenili ta in ta dan ob tej in tej uri in bi jo dopeljali po trgovinah, ona bi izbirala, vi bi plačali. Brez namigovanj kaj je vam všeč in kaj se vam zdi uporabno. Najbolj uporabno darilo bi pa itak bili boni.

ti si pa eno precej plehko in ne prav brihtno bitje, kaj? Sam da se nakupuje.

ti si pa eno precej plehko in ne prav brihtno bitje, kaj? Sam da se nakupuje.[/quote]

A zato, ker ne razmišljam kot ti? In ker me ne zanimajo iste stvari kot tebe?

raje kot v trgovino grem na koncert ali pa v teater, ja. Prav za skupaj res nisva.

Jaz se pa ne maram gužvat na koncertih. Teatra pa sploh ne maram. Raje sem doma in berem knjige.
Šoping pa obožujem, najbolj pa takrat, ko nakupujem za otroka- svojega.
Pa nisem ena tistih, ko ima 30 parov čevljev, 20 parov škornjev, 50 parov superg,…zase komaj kaj kupim, nič mi ni dovolj všeč, da bi bilo vredno svoje cene. Tako imam doma en par superg in en par škornjev še od lani, pa me nič ne vleče čeprav moram, ker superge so samo še za v smeti.
Za otroka bi pa, če bi imela denar, nakupila cele trgovine.

Od nikogar ničesar ne pričakujem.
Jaz darila podarjam res ljubim osebam, ostalim le, če se dogovorimo v družbi.
In ne razumem bolestne potrebe po tem, da nekomu moraš nekaj dat, da moraš dat nekaj iz rok, da moraš predajat jebene bonboniere in flaše in kajvemkaj samo zato, ker recimo k nekomu greš na obisk ali pa ker ima nekdo rojstni dan in mu je treba nekaj na hitro v roke porinit, po možnosti kaj, kar se že 10 let praši doma…
Jaz se za pozornost, pomoč in usluge zahvalim s pomočjo ali s kakšno pozornostjo, za katero vem, da bo obdarjenca razveselila.
To je zame bistvo darovanj – če že nekaj daš, daj tisto, kar bo po meri obdarjenca!
Frca goni svoje, da darila niso pomembna, itak, mirno zmorem brez njih in nisem užaljena, če jih ni, me pa zjezijo posiljena darila tipa “krnekinahitrkersespodob”.
Imejte jih doma in mi jih ne nosite pred oči.
In tisti svakinji je dopizdilo, da se je njena svakinja nekaj silila, ne da bi jo sploh kdo kaj prosil. No, očitno se sili tudi sicer in jo ima v želodcu že od prej.

In zdaj bomo vsi dol padli, ker to tebe zjezi.:))) Al si smešna. Če bi te poznala in bi mi šla na kurac, bi ti nalašč prinesla eno tako “krneki darilo”, ki se mi po policah praši že 10 let. Zato, da te zjezim, hahaha. Naduto babše.

Ja, nadut je, kdor vsakega pofla ne sprejme z zaigranim navdušenjem…..

Uf, ste zapeli!
Nama je njegova sestra obljubila za najinega prvega otroka vozicek. Bila sem zelo vesela in sem nestrpno pricakovala, kdaj ga bomo sli izbirat….naivnica jaz!
En dan ga je kar prinesla, in to takega, kot ga jaz nikoli ne bi izbrala.
Kar na jok mi je slo. Ja, hormoni pa to. Niti za barvo ni vprasala, kaj nama je vsec.
Danes vsaki nosecnici svetujem, ce me vprasa, seveda, naj si vozicek izbere sama. Ker ga bo ona vsak dan imela v rokah in naj ji bo vsec.

Tudi jaz bi bila vesela take družine. Ker je pač nimam in si otrok ne moreva privoščit jih pač ne bova imela, dokler jaz spet ne dobim službe. Če bi imela pa takšno družino, bi si jih pa mogoče upala imet že sedaj…

Upam, da bojo tudi pobruhana in pokakana oblačilca po tvojih merilih. Eh, še vedno so previsoki socialni transferji, res!!!

Tudi jaz bi bila vesela take družine. Ker je pač nimam in si otrok ne moreva privoščit jih pač ne bova imela, dokler jaz spet ne dobim službe. Če bi imela pa takšno družino, bi si jih pa mogoče upala imet že sedaj…[/quote]

Đizs, otroka bi imela, če bi ti ga gor spravljala širša družina (in sodržavljani, jasno)?
Eni ste res kompas izgubili, totalno.

Oprostite ampak kljub temu, da je bil njen rojstni dan se vseeno lahko pokaže hvaležnost. Če sta z možem res “v krizi” bi bila teh oblek še kako prekleto vesela. Kdo pa ji brani, da nakupuje še dodatne oblekice?

Če je dobila pripomočke za otročička še ne pomeni, da jo družina nima rada in da jo tretirajo kot da je nihče. Pomislili so, da bi verjetno kupili kar zdaj v tem trenutku najbolj rabita, se pravi stvari za otroka.

In jaz razumem avtorico včerajšnje teme, verjetno se ji je malo za malo zdelo vse skupaj če je pa svakinja tako nehvaležna. Taka lepa gesta in pomoč potem pa takšen odziv.

Ne rečem da morajo vsi ki so brezposelni sprejet pa lih vsako stvar ampak v tem primeru se gre za otroške stvari, ki jih bosta še hudičevo potrebovala ne pa kar eno tretjo stvar, ki jo ne potrebujeta.

Mislim pa kašne mone ste vsi, a res ljudje ne premorejo niti kančka hvaležnosti?

no vidiš, jaz pa z bonom za frizerja ne bi imela kaj početi, ker ne grem kar k vsakemu frizerju, pršuta pa sploh ne jem. sem pa bolj vesela česa praktičnega. ali ti predlagaš kaj drugega, kot je naredila obravnavana svakinja? namreč izbrala najboljše darilo po svojih predstavah?

Vsaka normalna bodoča mama v finančni krizi bi bila novih cunjic za svojega otroka vesela. Sem bila pred leti v enaki situaciji, brezposelna, z kreditom in z novim članom na poti. V takih razmerah si hudičevo vesel vsake podarjene stvari za otroka, ki ti je ni treba kupit ( nove ali pa rabljene). Večina staršev najprej pomisli na otroka-kako boš kupil otroške čevlje, novo bundo…….in šele če kaj ostane na svoje potrebe (pa največkrat ne ostane nič). Saj je luštno kupovat za malčke, ampak ČE IMAŠ S ČIM.

Meni je bilo ob oblačilih, ki mi jih je kdo kupil, večinoma žal denarja, ker so praviloma prinesli premajhna oblačila, preveč “fina” – torej takšna, da so bila iz neudobnih metarialov in jih otrok ni rad nosil ali pa niso prišla prav za igro, na lepše, da bi morali otroka kazat oblečenega kot lutko iz izložbe pa nismo hodili.

Tako da, meni bi prišel bolj prav kak bon in bi izbrala, kar bi res nosili.

Vsaka plat ima dve medalji. Obdarovalka ni povedela, na kakšen način je svakinja izkazala svojo nehvaležnost. Mogoče je bila svakinja hvaležna in je rekla le hvala, obadovalka pa je pričakovala ne vem kakšne zahvale. Lahko pa je svakinja res zelo nehvaležno bitje.

V večini postov tule se kaže, kakšen uspeh je dosegla potrošniška vzgoja. Pa kaj se ne znate otroka razveseliti drugače kot da letate po trgovinah in vzdihujete ob luštnih cotkah, ki mu bodo itak prav samo 14 dni??? Naredimo popolnega potrošnika, še preden se rodi! Dajte malo razmišljat. Tričetrt stvari, ki jih kao potrebujete za dojenčka, v resnici ne rabite.
Pa tudi kasneje, velika napaka je sebi trgati od ust in otroku privoščiti čisto vse. Tak otrok vam ne bo hvaležen, kvečjemu bo občutil velikansko krivdo, ker je on vzrok vašemu odpovedovanju. Ko ni denarja, se določeninm stvarem odpovedujemo vsi, ne samo cankarjanske mame.

Ne govorim na pamet, imam veliko družino in pri vsakem otroku potrebujemo MANJ stvari. Še tiste, ki jih, so večinoma sposojene ali podarjene.

Če bi bila jaz ta noseča svakinja, bi mi takšno darilo (nove cotke za 150 E) pomenilo, da se z menoj veselijo mojega otroka. Razmišljanje, da je to moj rojstni dan in mora biti darilo samo zame, se mi v dani situaciji zdi tako nezrelo, da je nevredno komentarja.

Če ste ji res hoteli pomagati, bi ji dali denar ali v najslabšem primeru kupili bone za kako baby trgovino.