Včeraj v oddaji Preverjeno, ena zgodba???
Spoštovana “Pomagala bom”,
Večina teh, ki je pisala, vam je želela dobro.
Da so pa skeptični in vas želijo obvarovati, ni pa nič čudnega, ob vseh zgodbah, ki so bile že objavljene na tak način in so se potem izkazale za kar precej od resnice.
Da bi denar metali skozi okno je vaš problem, da se pa dobrodelnosti in strokovne obravnave ljudi v stiski loteva vsak, ki ima pet minut časa in željo po promociji, je pa problem, ki ne ostane brez posledic.
Ko se trenutna pozornost ljudi in medijev umakne, pa človeku ostane isto bedno življenje kot pred tem, preden se je izpostavil. In praznina in občutek zlorabljenosti in poteptanega upanja.
Mnogi se tega zavedajo, tovrstnih zgodb, tudi na MON je bilo že nekaj, zato so toliko bolj občutljivi na tovrstne trenutne navdihe posameznikov, ki bi radi “pomagali”.
Velikokrat imam ob teh žalostnih zgodbah občutek, da ljujde niti ne rabijo toliko finančne pomoči kot pomoč nekoga, ki bi jim življenje postavil na prave tire. Če nisem česa spustila, je ta mamica to bajto, staro 350 let, podedovala. To je vse, kar ima. Če se lotiš to razsulo obnovit, tudi 2.000 EUR mesečno ni dosti. Glede na dohdoke, ki jih 3 odrasli napraskajo skupaj (brez otr. dodatko za 3-letno deklico, nekje mora biti še preživnina za tega otroka), bi nekje v najemu lahko solidno, ne razkošno, ampak solidno, živeli. Če pa hočeš obnovit to bajto, moraš biti precej bolj finančno sposoben. Verjento je najbolje, če vse skupaj podreš in zdravo. Ampak kdo bo to punci, ki ni ravno zelo bistra, povedal in razložil? Tudi tip se mi ne zdi ravno odprte glave. Rabila bi nekoga, ki bi ju usmeril, vodil, jima pokazal pot – potem bi zmogla sama. Ona je zaposlena, dela, tip opravlja priložnostna dela. Nista se mi zdela ravno lenuha, kot je rekel on – na enem koncu pokrpam, se pa na drugem dol usuje. Tukaj bi moral nastopit CSD in vodit take ljudi, da bi se postavili na svoje noge. Verjetno bi bila zemlja tudi nekaj vredna, samo če se jo sama lotita prodajat, bosta sigurno pogorela. Noben nima več kot OŠ izobrazbo. Posredi je še tožba za skrbništvo otroka, ki jo je vložil oče otroka.
Tako pa, ker sta prepuščena sama sebi, bo počasi verjetno še 1 x zanosila in tolkla revščino naprej, kot večina siromakov. Razen če so bo spet po zaslugi novinarjev res kdo zganil in se malo bolj od črke na papirju za družino zavzel.
Ni bil objavljen ne TRR ne drugi podatki ne o tej družini in ne o samohranilki, ki je ostala anonimna. Tako da bo edino POP TV lahko dal kak podatek.
“Ko se trenutna pozornost ljudi in medijev umakne, pa človeku ostane isto bedno življenje kot pred tem, preden se je izpostavil. In praznina in občutek zlorabljenosti in poteptanega upanja.”
Če malo razširim, tudi javno dobrodelništvo deluje po zakonitostih trga. Tako kot se ljudje naveličajo piti vedno en in isti sok od Fructala in mora Fructal vsako leto ali dve poslati na trg vsaj novo embalažo, če ne vsebine, je tudi z reveži.
Tega jokerja, da se pojaviš v neki dobrodelni oddaji ali akciji, ima vsak revež samo enkrat in nikoli več. Potem, ko pokasira svoje, je opravil in ne bo več zanimiv za nobeno oddajo, nobeno akcijo in nobenega dobrodelneža. Zato so dobrodelne akcije, kjer se zbira denar za družine, ki potrebujejo mnogo več kot samo enkratno finančno injekcijo, pravzaprav najbolj škodljive prav za reveže same. Situacije jim dolgoročno ne reši, možnost javno izpostaviti svoj problem so pa zapravili za brezzveze. Tudi če dobiš 8000 EUR, ti bo to zadostovalo samo za par mesecev (če sploh), potem si pa nazaj v dreku, brez službe, brez zdravstvene oskrbe, brez pomoči.
Seveda, najlažje je dat denar in si umit roke, veliko težje je človeku pomagati, da si najde službo ali uredi socialo.
Groza kakšni odgovori. Se vidi da imate polno rit vsega, nadpovprečne plače, urejen stanovanjski problem in si lahko privoščite vse kar je in.
Namesto da bi vsaka podarila vsaj 20 eur, pametujete o tem, kako so ljudje v prispevku neumni, neizobraženi in podobne bedarije. Očitno nikoli v življenju niste doživele pomanjkanja. Ker če bi ga, bi ta prispevek drugače dojele. Sram vas bodi!
Pomagala bom, če boš izvedela kakšen naslov, mi piši.
sem mati samohranilka, imam dva šoloobvezna otroka, bivši mož dolga leta ni hotel plačevati preživnine, moja neto plača je 520 evrov. sicer imam streho nad glavo, živimo pa v 27 m2 stanovanju. nikoli nisem še prosila nikogar za denar, čeprav včasih ne vem, kje bom vzela za iti v trgovino. preživljamo, čeprav ne lahko. tolažim se s tem, da sta otroka zelo skromna in vsako stvar, ki jo dobita, je ne vzameta samoumevno in jo cenita in čuvata.
Napisali ste…
tovrstne trenutne navdihe posameznikov, ki bi radi “pomagali”.
Škoda, ker so take osebe kot ste vi moderatorji, od Vas bi človek pričakoval malo več previdne izbire besed in prav vi bi lahko vedeli, da se človeka nikoli ne more okaraktizirati, soditi takole preko interneta…mislim, je res ja, bo držalo, da se v bodoče takih zade ne loteva tule na monu. Hvala draga moderatorka, pa veliko takih in drugačnih besed Vam želim in upam, da nekoč, ko boste vi potrebovali kaj, Vas ne bodo takoj označili kot barabo in nekoga, ki Vam bom želel pomagati kot trenutno osebo, ki se le dela, da želi nekomu pomagati.
Slovenija je res včasih zelo gnila dežela, polna zlobnih ljudi! Kar vsi bi se igrali neke sodnike, bogove in vsi vedo o vsem vse, resnica pa je daleč, ampak briga jih to, važno je, da se piše bedarije, govori neumnosti, vse drugo, le dobro ne. Ponavadi pa imajo ravno taki ljudje največ dreka nad seboj, ampak kaj bi o tem, glavno je, da napišejo, da je nekdo barab, da je uni varal z uno, da je sosed tat in lopov…žal mi je za take. Dovolite nam, ki znamo misliti s svojo glavo, da bomo že sami precenili kaj je res in kaj ne in ne bomo slepo zaupali nekomu, ki piše tukaj na netu ali govori v medijih ali ne vem kje. Smo tudi taki, ki se na lastne oči prepričamo kako in kaj in šele nato vidimo pravo zgodbo, kar je edino prav, ne pa kar vidi raja in nato moraš tudi ti…napaka! Zdaj pa se tule ne javljam več.
Če bi vsi razmišljali kot ti, bi bilo še huje! Nekomu ponuditi pomoč, še zdaleč ni to le v denarju, si kdaj pomislila tudi nato. Ponavadi ponujajo denar najprej tisti, ki to delajo zaradi lepega vtisa, imidža ja, da se nato bahajo, dajemo revežem in na koncu mečejo to v stroške podjetja, olajšave…
Ko pa je nekdo srčen človek in se ga dotakne neka zgodba, verjemi, da mu je nekomu pomagati vse drugo prej, kot pa tja dati denar! Naj ti bo to v poduk tebi in vsem tebi mislečim, da ni pomoč le denar, kajti kot si napisala je to narediti najlažje in za en drek pomoč! Če človek želi, hoče, pomaga na vse načine, resnično pomaga, da se ta zgodba konča lepše, boljše, srečno in ne le začasno in to ne zaradi bahanja, toda zato, ker tako čuti in o tem molči, svoje dobrote ne razglaša na ves glas, to je tista prava pomoč iz pravih rok v prave roke.
Ojej, iz tebe izžareva res sama dobrota…..mi smo pa sami požeruhi s polnimi ritmi, a ne? Samo zato, ker imamo svoje mnenje? Kam bomo s svojim denarjem pa lahko (hvala bogu) sami presodimo. Družina se je izpostavila in mora pričakovati tudi njim neugodne sodbe, tako pač je, če želiš na najbolj enostaven način do prenove ali celo nove gradnje hiše….
Če bi bila res tako dobrosrčna in ne bi želela razprave, ne bi teme odpirala, ker si že pred vprašanjem vedela, kdo ti bo najbolje posredoval podatke o družini (POP TV)….. Če bi imela izkušnje z doniranjem, bi tudi vedela, kam se obrniti in ponavadi tisti, ki največ dajo, najmanj govorijo in pametujejo…..
lp,
N.
Sem živela v hudi revščini in danes živim veliko boljše….. Sem hvaležna, da mi pri otroku ni potrebno varčevati, da mu lahko kupim čevlje za 60 in več evrov, da mu lahko kupim cel kup oblačil, da mi ni potreno obračati vsakega evra, še kako cenim danes to življenje…..
Ampak, jaz sem se za ta uspeh in da sva z možem do tega prišla zelo, zelo trudila….. In nisem obupala sredi študija, ko mama ni imela niti, da mi da za malico…… Ne rečem, da mora gospodična v šolo, amapk za obupati pa tudi še ni, le druge poti je treba videti, ki so pred njihovimi nosovi, sicer se bodo takoj po zaprtju vrat vas “donatorjev”, kaj hitro znašli v ponovnem začaranem krogu……
lp,
N.
Poučna zgodba: V naši okolici je živela revna družina. Potem pa so lepega dne zadeli na lotu. O, kakšno veselje. Kaj se ti lahko lepšega zgodi v življenju? In kaj so naredili oni? S tem denarjem so začeli zidati hišo. Dobitek ni bil majhen, ampak tudi hiša ni zastonj. Ne vem, kako živijo, hiše še nisem videla, ampak ko jih takole pogledaš, vidiš, da so še vedno veliki reveži. Torej, namesto, da bi kupili skromno stanovanje, katerega lastnika bi bili in bi jim še ostalo, so potopili vse v gradnjo hiše. Ti reveži se namreč ne zavedajo, da tudi vzdrževanje hiše stane. In za to moraš imeti kar visoke prihodke. Če torej daš revežu magari 10 milijonov in začne on s tem zidati hišo, nisi naredil NIČ! Ker ko bo denar pošel, bo hiša napol zgrajena, na pogled še vedno podrtija, denarja za vzdrževanje ne bo, in oni bodo še vedno reveži. Imeli bodo pa vece, to je pa res. To pa je tudi vse. In tudi če bo šel denar v obnovo obstoječe hiše, je vse vrženo stran! Hiša je stara 350 let!!!
Ti familiji ne pomaga nič,ne denar,ker ga bodo sfičkali,ne jupol barve,ne kit,ne rabljeno pohištvo,ker je vse v razsulu in vlažno in zatohlo.
Sprašujem vas,kje so bili takrat pred 4 in več leti,ko ni bilo otroka?Takrat bi se naj pobrigali za streho nad glavo,ne pa zdaj,ko otroka tiščijo naprej,da se nekaterim zasmilijo.
Hiša v razsulu,deklina pa zanosi?Ja halo.
Vi na forumu pa naprej dajajte prispevke takim lenuhom(mislim njenega prijatelja).Bravo.
Pa ne pozabite šparat nakazila,saj ga lahko uveljavite za olajšavo.