Večer je……
Sneg še kar naletava,zunaj mraz..notri pa tako lepo toplo…Obiski so odšli,nedeljsko popoldne se je preveselo v večer….Še malo..še malo..pa bomo vstopili v nov teden…v nove delovne zmage..v nove vsakodnevne skrbi….
Zato izkoristimo tale večer,ki je še nekako brezskrben..Mogoče za počivanje pod dekco,mogoče ob prijetni družbi v dvoje-ob kozarčku vina,ali pa samo ob toplem čajčku….
Uhh mene čakajo še kupi cunj-trda realnost..hihihi!!!***
Rajderček ku ku..kje si ? ********
Zajec moj, TAKOJ se zavij v cimbolj toplo odejo in takoj pod kozo gledat! Kaksna kava ob tej uri? Nehaj kolovratit okrog! Ko bos imela zaprte oci, si zamisli nekaj najlepsega, naprimer soncen dan, zelen travnik poln cvetlic in cebelic, ki brencijo in bister potocek, pa ribe v njem, pa…… In tko zaspi!
Pa lupcka za lahko noc..
Oh, ježek, oh, moji macesni so izgubili
oblekco, so tako ubogi, osamljeni, tako kruto
se narava obnaša do njih … zakaj morajo le
oni odložiti svojo zeleno obleko in se prepustiti
jezi narave, vetru, ki hiti z vso močjo skoz njih veje
kot skozi okna prazne zapuščene hiše ? Zakaj ne
morejo imeti zelenega pregrinjala kot smreke?
In bi v njih vrhovih spet slišala nalepšo pesem,
najlepše šumenje, pesem blagega vetra, ki bi jim
dal spet svojo dušo ?? Oh, moji macesni, kako
otožno stojijo doli pri seniku, kako otožno čakajo
spet časa, ko se bodo lahko nazaj obleki. Kot bi
razgalila sama svojo dušo, tako se mi zazdi, ko vidim
te macesne gole, golcate …….. a kljub vsemu ponosno
stoječe in čakajoče …… čakajo me, da pridem do njih
in jim potožim, kot vedno…… pa bodo morali še malo
počakati, vsaj še dan ali dva, da se izkopljem iz ……..
Ja, lahko noč tudi tebi ježek, še enkrat. Nocoj
sem že ničkolikokrat izrekla lahko noč, pa nekako
nimam kam … v posteljo se mi ne da, ta hip pa
razmišljam o pometanju in brisanju prahu …….
bolno, res bolno, kajne? Ampak, nekaj pač človek
mora početi, tudi sredi noči, če se mu ne spi.
K macesnom bom pa šla, zagotovo. Le oni so tisti,
ki mi res znajo odvzeti del bremena, le v njihovem
objemu se počutim tako čudovito mirno, le oni izvabijo
iz mene solze, ki jih prikrivam in tiščim v sebi, le oni to
znajo in zmorejo…. smešno, kako ta hip pogrešam
njihovo raskavo in hrapavo telo …. in ko jih objamem,
se mi zazdi, kot bi tudi oni objeli mene, kot bi se tiho
sklonile njihove veje do mene in me skrile v svoje
naročje ……