Imel sem vse, dobro ženo, pridno hčerko in sina, dom. Sedaj vem, da sem imel stabilnost, predvidljivost, vse urejeno…ampak moj nemirni duh, je celo življenje iskal nekaj “več”, karkoli sem dosegel, vedno ko sem dosegel, sem že sanjaril o čem drugem, večjem, boljšem, dražjem. Živel sem, ne da bi vedel, kaj vse imam, cenil nisem ničesar, vsaj ne tako kot danes vem, da bi moral. Vedno je bila sosedova trava bolj zelena kot moja, o norec le zakaj sem tako mislil in čutil. Ja, polno rit vsega sem imel, sploh ko je prišel denar, uspeh v karieri…, na to sem čakal dolga leta, ko je prišlo, sem izgubil racionalni in ponižni del sebe. Kar je bilo prej nedosegljivo, je bilo sedaj kar naenkrat na dosegu roke. Mislil se, da mi bo material spremenil življenje na bolje, da bom srečen.., kako sem se motil, težko bi se bolj. Ob ženi in družini, sem se počutil, da zamujam življenje, vse mi je bilo odveč, vse brez smisla. Danes ko gledam za nazaj, ja težko bi bil v večji zmoti, v večjem samo zanikanju. Prišel je dan, ko sem hlepel po “življenju” in spoznal žensko, ki mi je spremenila življenje, Ni potrebno biti modrec, da se ugane, kako ga je spremenila. Prvi mesec sem bil v oblakih, iskreno sem povedal ženi, da jo zapuščam, mi je povedala, da naj premislim, da mi bo žal. Jaz seveda z oblaka navidezne sreče, nisem videl ničesar, samo lebdel sem na oblaku nerealnih čustev, gledal skozi rožnata očala in bil v sedmih nebesih. Bujenje je prišlo hitro in silovito, v pol leta sem si dovolil, da mi je druga ženska sesula vse ideale, me spravila dobesedno ob pamet, vsaj tisti del pameti, ki mi je ostal.

Danes, sem ostal sam, v ruševinah spominov, temnih občutkov, spoznal sem kaj pomeni sprejeti samoto in žalost ter obžalovanje, kot edine sopotnike dneva in noči. Vem, da sem za vse kriv sam, vem, da je prišel račun za pretekle grehe, ki jih ni bilo malo, sedaj vem, življenje na robu, življenje v večnem iskanju “svetega grala”, te prej ali slej požene čez Rubikon.

Na drugi strani Rubikona je življenje povsem drugačno, ko sem sprejel, da je to cena preteklih ravnanj in, ko sem sprejel, da je to nova izkušnja in, da me je bog peljal sem z namenom, sem postal drugačen v svojem bistvu. Cenim kar sem nekoč imel, sicer le v mislih in spominu, nisem več sebičen, material mi pomeni zelo malo oz. nič.

Trudim se, da s svojim življenjem, ne prizadanem nikogar, ne ljudi ne živali, ne lažem, povem kot je in tvegam posledice. Za čuda z iskrenostjo, niso prišle posledice, prej obratno. Mir iščem v naravi in ne več npr. v hitrem avtu, pijači, ženskah (slednje tri opcije, so prinašale nemir, čeprav sem mislil, da najdem v njih mir). Dojel sem, da je življenje sam s seboj, zelo zahtevna naloga, misli so lahko prijatelj ali pa hud sovražnik, ki reže dušo in telo. Tudi ko režejo, jim pustim, prej ali slej izgubijo moč in prenehajo, upiranje res nima smisla. To je cena, v zameno sem dobil spoznanja, ki mi bodo nekoč pomagal, morda ne samo meni, tudi drugim. Iščem priložnosti za mala dobra dela, kot so npr to. da nekomu na cesti odstopim prednost. Kar daš, dobiš nazaj, če nekomu daš pozitiven občutek, pride pozitiven občutek nazaj. Sedaj tudi vem, da je res, več kot veš, bolj se zavedaš, kako malo veš, v življenju si ves čas pripravnik….

Ne glede na obkroženost z ljudmi, smo realno ves čas sami, senca nam sledi ves čas, kadar pa smo v temi, nas zapusti tudi senca.

Sreča ne verjame žalosti, žalost verjame sreči….

Vsaka lekcija nekaj stane. Tudi ni nujno, da je bilo v zakonu vse ok, ker če bi bilo, bi bil še tam, se ti ne zdi;)

Zdaj bolje veš kaj in kako. Več časa posveti otrokoma, odkupi se za odhod in manjko v življenju. Spoznal si, da materialne dobrine ne štejejo prav nič. Tvoja družba, pomoč, varnost jima bo pomenila vse.

Si na novem začetku 🙂

Sin je pol leta na lastno željo prišel živeti k meni :). To mi je zelo všeč, celo gospodinja sem postal jebemtiš…, včasih se zalotim, da ob pol enih ponoči obešam perilo, dosti bizarno, če bi mi kdo rekel dve leti nazaj, da bo tako, bi rekel da je nor. Življenje res preseneča….aja, celo dojel sem, da pralni stroj ni nek bav bav, ker sem se res bal gospodinjskih opravil 🙂

Hvala onemu da si živel. Pa živiš. Popravi kar lahko.

Drugače pa živi dan po dan. Lej kok lepo pomlad imamo. Jaz nimam financ, imam pa sonce, mavrice, oblake…

Poglej v sebe in našel bos vse. Srecno

Ja, trudim se popraviti kar lahko popravim, sem pa moral tudi sprejeti dejstvo, da vsega ne morem popraviti in to sprejeti. Vsaj z otroci se super razumemo, sem se obema opravičil, priznal, da sem bil težek idiot, prosil sem za odpuščanje. Ob tem sem seveda spremenil svoja napačna ravnanja in stopil na pot iskrenosti. Ker sta to opazila iz mojih ravnanj, sta mi oprostila in sedaj moram reči, da smo si zelo blizu, u bistvu precej bližje kot prej, ko smo bili skupaj. Sta pa že odrasla, sine 20, hčerka 15, tako da sta bila sposobna razumeti. Do njih nisem bil nikdar slab, bolj sem bil slab do sebe in posledično žene. Tudi njej sem se opravičil in ji pomagam, sicer drugače kot finančno ne znam, sem pa uredil vsaj to, da sta s hčerko lahko obdržali isti življenjski stil, kot takrat, ko smo bili skupaj. Pa sodelujem in pomagam kar je možno.

Lep zapis. In čestitke za dobro mero  zavedanja. Življenje vsem postavlja na pot lekcije, razlika je le, da se nekateri nekaj naučijo, nekateri pa iz njih nikoli ne potegnejo pointa, ki jih požene v rast. Meni se zdi, da imaš pred sabo še kar lep kos srečnega življenja, kljub vsem preteklim zdrsom..

Srečno!

Joj zenske. S takimi zgodbicami no.

Daj ne javkaj kot stara baba. Za to, da poveš, da si ženo poskušal menjati za boljši model, res ni treba celega prostega spisa. Pač, si se zmotil pri oceni, koliko bo tale nova pripravljena prenašati tvoje sranje.

Zakaj ti ne verjamem, da si zares postal boljša verzija sebe? Mislim, na zunaj najbrž res tako zgleda, ampak… Če bi ti uspelo z novejšim modelom, ne bi niti pomislil na vse skupaj.

recimo da je res moški pisal, čeprav nisem čist sigurna. Ampak nima veze.  Nekaj bi rekla, kako to da nisi videl, da ta nova ni prava zate? Ravno moški ste tisti ki boste sedeli na dveh stolih dokler vam nekaj ne odrežejo in lagali, da nimate ljubice. Šele ko vam predloži žena dokaze,  priznate , ali pa tudi takrat ne. . Kako to da si tako brezglavo izgubil glavo. Sedaj je kot je. Mogoče to niti ni slabo. Z ženo tudi ni bilo idealno, da ti je druga tako zmešala glavo. To so dejstva, ne idealizirajo sedaj žene, ampak glej na zakon z realnimi očmi. verjetno je bil zakon mlačen, rutinski, ta nova je prinesla pa adrenalin in strast. Iz tega potegni lekcijo, kaj te je pri ženi motilo, zakaj je do tega prišlo in nekoč spoznaš res tisto čist tapravo, ki bo for ever.

nisi ne prvi ne zadnji ki je padel na prasico.. zdaj je pa le od tebe odvisno ali boš zafučkal življenje zaradi te prasice ali se boš pocelil pozdravil in jo za vedno zabrisal na odpad vesolja, kamor sodijo vse prasice, ker le ubijajo in uničujejo česarkoli se primejo..

Si me nasmejal z zapisom:) Kako so lahko osnovne stvari prijetne in te naredijo srečnega. Me veseli, da si izboljšal odnos z otrokoma in z bivšo. Dobro ti gre!

Sem moški :), jaz nisem za dva stola, zato sem vse povedal in odšel. Ne bi zmogel igrati srečne družine, hkrati pa imeti še eno zraven. Draga šola…, je pa res, zakon je bil mlačen, bolj racionalen kot kaj drugega. Dolgo sem sanjaril o kakšni drugi in en dan je prišla v moje življenje. Bil sem naiven in padel na prvinske stvari…. Morda je res izpadlo, da sedaj idealiziram ex ženo, realno je ne. Zavedam se, če bi se oba potrudila, bi bilo drugače. Očitno nihče izmed naju ni imel tega interesa. Vztrajal sem v takem tehnično, racionalnem odnosu predvsem zaradi udobja, ki mi ga je tak odnos  nudil. Vedno sem imel vse zrihtano, jaz sem se ukvarjal izključno s kariero, denarjem…., in hobiji., lahko sem omogočil marsikaj. Verjetno je to slednje držalo vse skupaj, kregali se nismo nič, vsak je imel svojo svobodo, nihče se ni vtikal v nikogar. Kljub temu, sem se počutil prazno in en dan, mi tudi material ni več dal tega kar sem mislil. Hotel sem nekaj več, ja saj sem na koncu res dobil nekaj več, po kepi…. Hkrati pa sem bil od 16 leta naprej, stalno v nekih vezah in sem se navadil. Okrog mene so bile stalno ženske, predvsem na poslovnem področju in ko “postaneš nekaj”, je glede tega postalo vse lažje. Bil sem res hudo naiven, kok kak najstnik, v bistvu sem se obnašal kot bebec, poln hormonov…

Ko je prišel dan, ko sem bil sam s seboj, sam v stanovanju in ko sem prvič moral sam oprati cunje, res sem bil v stresu, ko sem se prvič soočil recimo s pralnim strojem. Za večino je to vsakdanje, zame je bil šok, s strojem sva se gledala, polno gumbov, probam in prebijem led. Spoznal sem, da stvari, ki sem jih imel za povsem samoumevne, sploh niso in da zahtevajo določen časovni vložek. Lenoba je že od malega moja zvesta spremljevalka in to sem moral premagati. Prvo samostojno obešanje perila, cela jeba…., no ko sem prišel do točke likanja, spet šok.

Sam sem moral iti kupiti likalnik, pojma nisem imel kakšnega, ob takih povsem rutinskih zadevah, sem se počutil čisto izgubljenega. Likalnik se je izkazal, kot dokaj zahtevna zadeva, prav zajebano je bilo…, raje ne omenjam, kako se je končalo likanje srajc, Kurba od likalnika je pokazala zobe takoj, na treh, meni precej ljubih srajcah je prišlo do nepopravljive škode. Naše druženje se je seveda hitro končalo, čistilnica se je glede srajc, izkazala kot zelo ok opcija.

S sesalcem sva se nekako sporazumela, dokaj ok odnos traja še danes, ni tako hudo kot sem mislil. Občutek, da sem za vse sam, je bil res neprijeten, ampak sem se moral prisiliti, ker ni bilo druge opcije. Sem pa v enem letu postal, recimo temu povsem neodvisen iz tega vidika.

Se pa večkrat sprašujem, kam s časom, ga imam precej in to mi še vedno predstavlja težavo. Ubadanje z ženskami sem opustil in sem eno leto bolj sam s seboj, družim se s psom, ki se je izkazal za zelo dobro družbo. Kot otrok, sem si odraslo življenje predstavljal res precej lažje in zabavnejše…

Jaz je ne imenujem prasica, niti ne gojim zamere ali sovraštva do nje. Ona je kar je, jaz pa sem imel izbiro in se zajebal…. Sedaj bom vsekakor previdnejši, če se bom sploh še v karkoli spuščal, težko bo spet zaupati in verjeti, sploh v mojem primeru, ker nikdar ne vem ali je zadaj korist, ki jo dotična išče.

Če bi mi uspelo z kot praviš drugim modelom, bi bil seveda zadovoljen, kot bi kupil avto in bi se hitro pokvaril…, ne bi bil ravno vesel a ne..

Moj zapis ni bil mišljen kot jamranje, na nek način sem s tem zapisom dal nekaj iz sebe, tule ko je anonimno je to mogoče, v reali raje držim stvari zase, ker si šibkosti in napak v svetu kjer deluje, nikakor ne morem privoščiti.

pa točno to ves čas govorim.. do prasice ne negujete zamer niti je ne sovražite ona je kakršna je in jo celo malikujete .. a naslednja bo pa pokasirala vse njene grehe, ker ji avtomatično že ne zaupate, imate malo morje nemogočih zahtev za njo, tudi tako da je treba obrnit za 10 let nazaj čas, potem bi bil z veseljem s tabo.. a tisti ki vas je zajebala uničila ubila, pa ne zamerite? Cel moški rod bi moral lusi k sebi vzet na kaznovanje, da vas nauči, kdo je tisti ki ga morate kaznovati-nedolžna ni!

Zartrose, da ni to BTDT 🙂

a un tatežen ki na ure lovi svoje bejbe za krog dva.. ma to ni avtor.. tale me spomni na enega drugega, ampak ne morem rečt, ker takrat nisem bila neki dejavna gor..

Potem si en redkih moških ki ne sedi rad na dveh stolih.pohvalno .  Se opravičujem ker sem napisala da ne vem če je to napisal moški. Vsaka lekcija nekaj stane, pri brezglavi zaljubljenosti in izjemno močni strasti , magnetizmu , je treba zaustaviti konje. Jaz sem podobno  doživela, ampak sem se uspela ustaviti, ni pa bilo lahko. Ampak saj ni konec sveta pri tebi. Ce ne bi to doživel, ne bi nikoli tako dojemal, kot dojemaš danes, izkušnje nas delajo globoke ljudi . Srečno ti želim in eno fejst pošteno žensko , s temi izkušnjami jo boš sigurno našel .

Jaz pa še vedno dvomim v avtorjev spol in celotno zgodbo.

Do tega imaš vsekakor vso pravico.

Meni se zdi to res prenaporno, to je samo dodaten stres, ki ga imam že v službi vrh glave. Seveda poleg tega, da se to vedno konča slabo za vse tri. Ne rečem, da nisem nikdar prevaral v življenju, samo to so bile enkratne, spontane zadeve, brez plana, pač so se silom prilike zgodile.

Jaz do nikogar ne gojim zamer, sovraštva ali negativnih občutkov. Z leti sem dojel, da je te zelo butasto in škodljivo, seveda nisem bil vedno takšen, ko sem bil mlajši sem gojil zamere, sovraštvo itd…, samo me je samo obremenjevalo in uničevalo. Nekoč, ko sem nekje prebral, da so vsi ljudje, ki pridejo v naše življenje, nič drugega kot učitelji, sem to ozavestil in takrat so taki občutki minili. Seveda pa nas eni naučijo kako je prav, drugi kaj je narobe. Od takrat naprej je življenje precej lažje. In ne, do morebitne nove ženske ne bom zaradi tega slab, dobila bo priložnost kot vsaka, samo da bom precej bolj previden kateri dati priložnost.

Je vagabund?

@zemokrasen

Tudi to je varanje če se je zgodilo spontano, neplanirano, silom prilike.saj ni padla na tla ti pa na njo . Varanje je varanje, ali je le goli seks, brez čustev, za eno noč ali se zaljubiš.

Vem, tega ne zanikam, bil sem mlajši, danes so mi take prakse tuje.