Predvidevam, da ti na neki točki postane vseeno … oziroma se najbolje počutiš za štirimi stenami s kupi hrane. Kar moraš v zunanji svet, pač stisneš zobe in potrpiš, potem pa hitro nazaj domov jest. In prideš na ekstremno kilažo.

Pomanjkanje denarja je razlog za enolično prehrano, ne pa za debelost. Saj tudi če ješ dobro in zdravo hrano, moraš imeti mejo in se ne smeš najedati do sitega in čez.
V našem Lidlu kupujejo tudi tuji delavci, za katere vidiš od daleč in po košarici, da šparajo in gledajo na vsak evro. Vem, kako živijo, ker je moj partner nekaj časa delal z njimi. Čim več hočejo poslati domov, svoji družini, šef jim itak pobere oderuško najemnino za tisto posteljo, in jim ostane ful malo za hrano. In niso debeli, pa vzamejo tiste najcenejše pakirane žemlje in najcenejšo salamo ali konzervo.

Meni pa ni jasno, kako da ti kadiš, če ti potem smrdi iz ust, nastajajo gube, rumeni zobje in pljučni rak? Ni mi jasno, kako da tvoj mož pije, čeprav ga bodo vsak čas odpustili iz službe in je tik pred cirozo jeter.

Še vedno vam ni jasno, da je debelost bolezen, ki izvira iz psihe. Najlažje je nekomu reči manj jej in boš shujšal. Zakaj ta človek preveč je, je pa drugo vprašanje. Dokler se bomo debelosti lotevali na napačnem koncu, ne bo nič pomagalo. Še vedno odpravljamo posledice in ne vzrokov.

Imaš več kot prav.
Ne bo rekla, da je vsak debel tudi psihično kaj bolan. Samo večinoma pa je kaj takega zadaj. Kaka depresija. Včasih tudi ščitnica. Še pogosteje stres.
In, če teh zadev ne uštimaš preprosto ne gre.

Pravkar jem malico, kruh in jabolko. Kruh ni bel, jabolko pa ni kako prazno, ampak sorte topaz, ki so zelo okusna. Koliko me stane taka malica? Okrog 50 centov, pa se po njej super počutim in sem sita.
Čez še nekaj oreškov in je to to. Če pretiravam, je vse skupaj en evro. To pišem zato, ker naj bi bila zdrava hrana kao draga. Pa neka superdraga superživila pa to. Pojej pest orehov, to je superživilo!

Pisarniški delavec ne potrebuje več, kot je zgoraj opisano, fizikalec seveda ne more imeti samo tega za malico.

Nimam manekenske postave, imam pa zdrav ITM in pazim na vnos, vsak dan se gibam.

Tudi js se včasih sprašujem, kako sploh pride do tega. Si ne morem predstavljat, ker mene telo samo ustavi – so obdobja ko se zredim par kil in me mine apetit. Enostavno nimam več apetita, dokler spet ne shujšam. Valda nisem samo js taka?

Kaj pa za zajtrk in kosilo ter večerjo boš imel-a?

nevro endokrinološki sistem
neurotransmiterji in inzulin
Pomoč, triptofan proti apetitu, za inzulin pa metformin in resveratrol

Kaj pa za zajtrk in kosilo ter večerjo boš imel-a?
[/quote]

Zajtrk: dva koščka nebelega kruha z maslom in marmelado, zraven kakav (ne sladkorne mešanice ala benquick in podobno, ampak pravi kakav z mlekom 3.2), okrog 1-1.5 dl.
Kosilo: zelenjavna juha, piščančji file popečen, zraven brstični ohrovt in cvetača. Če verjameš ali ne, mene ta kombinacija zelo nasiti in super se počutim po taki hrani.

Pozneje (zvečer) še ne vem, morda navadni jogurt (3.2), če bom lačna.
Ali pa kako drugo zelenjavo.

Moja hrana ni za hujšanje (ali pač), jem, kolikor mi paše, pa da mi je dobro. V preteklosti sem tudi jedla čipse, čokolade itd., pa sem to zavestno črtala in ne kupujem več. Če tega nimaš doma, ne boš segal po tem. In po določenem času se ti telo tudi odvadi, da se ti čipsa sploh ne zalušta več (oz. E-jev v njem).

Dajem pa močan poudarek temu, da sama skuham, če se le da. Mleko, jogurte kupujem vse 3.2, sadnih se izogibam.

Pa za na hitro potešiti lakoto si večkrat skuham trdo kuhano jajce in ko me popade lakota, ga vzamem iz hladilnika in pojem. Te isto nasiti za kar nekaj časa. Ali pa ga pojem, ko pridem domov in sem zelo lačna, kosilo pa še moram skuhati in vem, da bo trajalo vsaj dobre pol ure. Kot predjed. 🙂 Popoldne pa sem vsaj pol ure aktivno v pogonu.

kristus še nisem tukaj prebrala, da bi kdo jedel kaj drugega kot piščančji file za kosilo.

s temi dietami, nikoli!
Vse je v glavi in gibanju in manjši vnos kalorij, te diete so bedne, rezina kruha in jabolko, to je strašna lakota in težnja še po več…

Jaz iskreno ne razumem…

A če vidiš da ti trebuh visi čez hlače, da sopihaš na poti v prvo nadstropje, da ne moreš na sprehod ker se komaj pšremikaš…

a ti ne potegne da je nekaj narobe??

Jaz ne govorim, da sem na dieti, to je moj način prehranjevanja, danes mi je to zapasalo, ne jem tega, ker bi mi nekdo tako ukazal. Mene to za nekaj časa nasiti, opravljam pa pisarniško delo, ne kopljem jarkov.

Pa kaj ti res misliš, da debeli ne vedo, da so predebeli in da si ne želijo shujšati? Večina predebelih si obupno želi shujšati.

Pa kaj ti res misliš, da debeli ne vedo, da so predebeli in da si ne želijo shujšati? Večina predebelih si obupno želi shujšati.
[/quote]

Absolutno ni res. Večina predebelih si želi, da bi se lahko nažirali naprej in jim ne bi bilo treba nič aktivnega narediti za izgubi kilogramov.
Debeli so postali zato, ker hočejo jesti, ker se dobro počutijo, ko jedo, ker jim hrana zbuja ugodje, in so ti vzgibi močnejši od želje po tem, da bi bili gibčni, zdravi in za pogledat.

Psiha – ja, nekaj mora biti v osnovi narobe s tabo, da si s hrano koplješ grob in da je to največji užitek v tvojem lajfu. Nekaj mora biti narobe s tabo, da nimaš nobene mere pri hrani in da trpaš vase ponavadi kar hud džank od hrane. Zares depresivni se niti ne redijo tako hudo, pač kolikor so krivi AD, ker ne hodijo v trgovino, se jim namreč ne ljubi niti vstat in preoblečt!

Res? Obupno si želijo shujšati? In zakaj ne?

Če smo že pri obupni želji pri hujšanju…
Včeraj, ko so v določeni oddaji šli v trgovino, smo lahko pri marsikaterem videli, kako močna je njihova želja. Za določene stvari se je potrebno določenih drugim stvarem pač odreči.

Zadnjič je ena povedala v tej oddaji na planetu o hujšanju, da se je hujšanja lotila tako, da si je kupila karto za fitnes, kupila je tudi beljakovinske praške itd.

To je ena od možnosti, kako izgubiti težo, obstajajo pa tudi cenejše, preprostejše. Na primer obuješ športne copate, greš ven in prehodiš neko razdaljo. Izmeriš si čas, koliko si za to potreboval. Če je pot v hrib, toliko bolje. Naj pa traja vsaj pol ure, raje več. In potem tekmuješ sam s sabo, da skušaš ta čas vsak dan malo izboljšati.
Hočem povedati, da hujšanje ni treba, da je drago, ker si mogoče kdo od debelih predstavlja, da je hujšanje nujno povezano s trošenjem denarja. In ga mine, še preden začne.

Če bi se suhci s čim drugim tok ukvarjali kot se s kilogrami…
ni čudno, da ste take tečke, ker ste skoz lačni in vse v življenju se vam vrti okoli kg in hrane…da se vam da.

Seveda da hujšanje ni drago! Kvečjemu je še cenejše, ker odletijo čokolada, čipsi, vroče čokolade, tortice… poješ manj hrane in posledično tudi manj zapraviš. Ampak enostavneje je jokati, da si hujšanje lahko privoščijo samo bogati, ter da se ne da shujšati če nimaš veliko dnarja… ker vse stane!

Ampak kot si povedala. Sprehodi so zastonj.

In nisem lačna tečka. Debeluh, ki je zadovoljen s svojo težo, ni zavisten in nima zlobnih opazk o nas suhih me sploh ne moti. Ampak takega še nisem spoznala. Poglejte sebe kako takoj skočite kot stekle lisice, samo da se začne ta debata. Očitno ste res srečne in zadovoljne v svoji koži 🙂

Ja fižol in ocvirki so bili omenjeni na oddaji, ampak potem so jih pa včeraj poslali v šoping in ti povem, če bi kdo v voziček dal fižol in ocvirke, bi bil to eden izmed najbolj zdravih artiklov, ki bi bile v košarah! Noter je bilo svašta od pufingov, sladkarij, nutele, piz, sladkih gaziranih pijač, belega kruha, čokolešnika, slam, smokijev,…
In to so vzeli ljudje, ki so en dan prej v oddaji zatrjevali, da zdaj pa bodo res shujšali.
Glede na videno, mislim da večina (ne vsi), ki se toliko zredijo jejo nezdravo hrano in to v ogromnih količinah. Jejo nonstop. Ko jim je dietičarka razlagala kakšne so normalne porcije, je bila večina šokirana.
Večini pa daje potuho domače okolje.

Seveda da hujšanje ni drago! Kvečjemu je še cenejše, ker odletijo čokolada, čipsi, vroče čokolade, tortice… poješ manj hrane in posledično tudi manj zapraviš. Ampak enostavneje je jokati, da si hujšanje lahko privoščijo samo bogati, ter da se ne da shujšati če nimaš veliko dnarja… ker vse stane!

Ampak kot si povedala. Sprehodi so zastonj.

In nisem lačna tečka. Debeluh, ki je zadovoljen s svojo težo, ni zavisten in nima zlobnih opazk o nas suhih me sploh ne moti. Ampak takega še nisem spoznala. Poglejte sebe kako takoj skočite kot stekle lisice, samo da se začne ta debata. Očitno ste res srečne in zadovoljne v svoji koži 🙂
[/quote]

Kar tolaži se:)

Kar tolaži se:)
[/quote]

Meni se ni potrebno 🙂 Ampak če se ti počutiš boljše če misliš, da smo suhice nesrečne… 🙂

Ja fižol in ocvirki so bili omenjeni na oddaji, ampak potem so jih pa včeraj poslali v šoping in ti povem, če bi kdo v voziček dal fižol in ocvirke, bi bil to eden izmed najbolj zdravih artiklov, ki bi bile v košarah! Noter je bilo svašta od pufingov, sladkarij, nutele, piz, sladkih gaziranih pijač, belega kruha, čokolešnika, slam, smokijev,…
In to so vzeli ljudje, ki so en dan prej v oddaji zatrjevali, da zdaj pa bodo res shujšali.
Glede na videno, mislim da večina (ne vsi), ki se toliko zredijo jejo nezdravo hrano in to v ogromnih količinah. Jejo nonstop. Ko jim je dietičarka razlagala kakšne so normalne porcije, je bila večina šokirana.
Večini pa daje potuho domače okolje.
[/quote]

Saj ravno to je tisti smešen del. En dan razlaga, seveda s solzami v očeh, kako je naveličan svojega življenja in kako se ubija s težo in da bo naredil vse, da se odvečne teže znebi. Seveda pove še, kako zagnan je in kako zelo si želi te spremembe. Naslednji dan v voziček nalaga čokolešnike in junk.
Se pravi bi se spremenil. Seveda da bi se. Pa lep in suh bi bil tudi rad. Samo, če za to ne bi bilo potrebno ničesar narediti. Ampak dobre vile ne obstajajo. In za rezultate se je potrebno truditi.

Stavim, da se bo večina teh ljudi v roku pol leta po šovu zredila nazaj. Če bodo sploh shujšali.

Pred leti sem imela partnerja tezkokategornika. Ko sem se pr3selila k njemu sem imela normalnoh 56 kg (na 164 cm). Po kaksnem letu skupnega zivljenja je moja teza poskocila za 10 kg. Mogoce se to komu ne zdi veliko a jaz em bila tako zaspehana. Prav grozna na pogled. Ampak sem rabila cas da sem to dojela. Cist nezavedno sem padla v njegove prehranjevalne vzorce.

Partnerja sem nagovarjala v skupno sportanje v zdravo prehrano itd. Ampak ne. Je bilo lazje jamrat kako je na smrt bolan (pri zdravniku ni bil ze vsaj 10 let tako da ne vem od kod mu diagnoza). Pa kako je bogi. Ce se je ze strinjal da greva v hribe je to za njega pomenilo da se zapeljes do koce in naredis 2 kroga okrog koce.

No jaz sem samo zacela spet normalno jesti pa so sli kg pocasi dol. Po razhodu pa sem zelooo hitro prisla na staro tezo.

Tako da … presekat je treba stare vzorce in cpucat malo svoje podstresje oa se vse da.

Bom še par svojih pogledov napisala. Sem predebela in imam 30+ kg preveč.

1. Vsak predebel človek je v bistvu globoko nesrečen človek. Tako kot morate eni skaditi čik, da se pomirite, ali pa pizdakati po forumu, ali pa opravljati sodelavke, ali pa težiti partnerju … mi pač jemo.
2. Zavedamo se, da to ni prav, dobro ali zdravo.
3. Ne, nimamo se preveč radi. Če bi se imeli, ne bi toliko žrli. Zakaj se nimamo radi, pa nima veze s hrano.
4. Vsak človek ima svoje šibke točke in slabosti. Debelost je ena od najbolj vidnih slabosti. Vsak si lahko vzame 5 minut, da te obsoja in kritizira. To neskončno boli.
5. Vse te neskončne teme na MON-u o debeluhih grozno škodijo. Ko vas berem, me še bolj prime, da bi se skrivala pred svetom, in bolj ko se skrivaš pred svetom in življenjem, več spet ješ.
6. In v končni fazi – v nasprotju z alkoholiki, primitivci in nasilneži, komu debeluhi kaj škodijo, razen sebi? Se res boljše počutite, če ste tako arogantni?