Pozdravljeni,

muči me, kako je z vejico pred veznikom “in” v podredjih.
Izpisala sem si par stavkov, da boste lažje vedeli, o čem govorim. Bom vesela nasveta, kako naj si pomagam, da bom v prihodnje vedela, ali se vejico tja postavi ali ne.
Najlepša hvala, pozdrav!

Tule so primeri:
(v tekstih, kjer sem jih našla, vejice ni bilo, a sem skoraj prepričana, da je)

– Pomignil mu je, naj gre naprej, in si popravil ovratnik.
– Vedela sem, d aprihajaš, in mamo prisilila, da je ostala doma.
– Ukvarjala se je s podrobnostmi, in če je bila iskrena, je bila od tega že utrujena.
– Opazil je, da je njen izraz hladen, in jo jo presenečeno pogledal.
– Zamomljal je, da življenje ni pošteno, in odšel.
– Lotila se je jajc in kruha, in ko je že vse pojedla, je končno spregovorila.
– Zgodba se ni končala kot pravljica, in tako je prišla do spoznanja, da življenje ni pravično.

V vseh zgornjih primerih so vejice pravilno postavljene.

Druge primere razumem, glede teh treh pa imam dodatna vprašanja:

1) Ukvarjala se je s podrobnostmi, in če je bila iskrena, je bila od tega že utrujena.
2) Lotila se je jajc in kruha, in ko je že vse pojedla, je končno spregovorila.
3) Zgodba se ni končala kot pravljica, in tako je prišla do spoznanja, da življenje ni pravično.

Prvi primer – zakaj je pred in vejica? Osebek je isti, torej na račun “slabo združljivih osebkov” ne moremo postaviti vejice. Veznika in tudi ne moremo zamenjati s kakim protivnim ali posledičnim veznikom, da bi bila upravičena vejica pred njim. Se motim? Ali pa obstaja kaka druga razlaga za vejico pred in – kaj vam pomeni “in če” v tem primeru?

Podobno vprašanje velja za drugi primer.

Je v tretjem primeru vejica zaradi različnih osebkov ali je še kak razlog? Mogoče to, da “in tako” pomeni “(in) zato” = “zato”?

Hvala za podrobnejše pojasnilo.

Takole piše v SP2001:
2. Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. – Votlina je bila suha, in ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla. – Medveda je priklenil k stebru, in ko je spet prišel divji mož, sta se spoprijela. Vejico pišemo pred prvo in pred drugo vezniško besedo, kadar priredni veznik zastopa opuščeni nadredni stavek: Nekaj pa vam obljubim, namreč (to obljubim), da kmalu spet pridem.

Stvar je v tem, da se ta vejica na neki način premakne pred “in”, čeprav bi strukturno gledano bila za “in” (ker je tisti odvisnik vrinjen vmes)).
Je pa to že staro pravilo, stari pravopisi so enako postavljalo vejic, edino pravopis leta 1950 je vejico prestavil za “in”, ampak že v pravopisu 1962 so jo prestavili nazaj pred “in”.

Če je pa takole, pa ni vejice (seveda pa je popolnoma drugačen pomen):
Če se je ukvarjala s podrobnostmi in če je bila iskrena, je bila od tega že utrujena.

Aha, v tretjem primeru je pa vejica za “in” zato, ker gre za posledico.

Hvala za razlago! Nisem prepoznala, da gre za priredni + podredni veznik pred vmesnim odvisnikom.
Torej imamo poved v tem pomenu:
Ukvarjala se je s podrobnostmi in je bila od tega že utrujena, če je bila iskrena.
Povedano drugače torej: Ukvarjala se je s podrobnostmi, in če je bila iskrena, je bila od tega že utrujena.
Po mojem malo zagonetno pravilo, saj ni najbolj logično, a treba si ga bo zapomniti in prepoznati strukturo. Hvala, res.
Lp