VELIK APETIT
A si ti normalna? Zdaj si pa mene osebno, pa najbrž še katero tukaj gor, močno užalila.
1. starejše ženske okrog 50 – da malo razčistimo, saj mlade ravno nismo, nismo pa 80. Jaz jih imam že 57, pa se še vedno nimam ravno za staro babo
2. ne vem kdo gre pri 50 lahko že v pokoj, jaz moram delati menda do 64.
3. da jih zanima samo posedanje – draga moja, 4-5x tedensko tečem po 6 do 8 km (kolikor se mi kakšen dan ljubi), kolesarim, hodim v hribe, pozimi pa aerobika, zumba…
4. tudi moje prijateljice so večinoma še zelo aktivne
5. če ti do zdaj še ni nihče razložil o sklepanju iz enega primera na splošno, se pa zdaj nekoliko pozanimaj o tem (kar se tašče tiče)[/quote]
Hvala ti, sem se že bala, da ne bo prav nobena reagirala! Ampak resno “ta mlade”, a ve res mislite, da so ženske po 50em samo za v kuhinjo in na kavč? Ne vem s kakšnimi imate ve opravka, ampak čisto nobena od mojih kolegic ni v zgornji kategoriji, niti tako ne razmišlja. Vse se še kako zavedamo pomena gibanja in zdrave prehrane. Saj občasno grešimo, ampak kdo pa ne 😉 Vse smo okoli menopavze pridobile kak kilogram, ampak se tudi trudimo da bi se ga znebile.
Morda še nasvet avtorici teme: za darilo sem dobila pametno zapestnico (štetje korakov, stopnic, utrip in take). Takrat se mi je zdela čisto brez veze, čez kak mesec pa sem jo le usposobila in zdaj jo nosim. Če ne drugo sem ugotovila, da dnevna gospodinjska opravila, na katere se ženske rade izgovarjamo, ne pomenijo v smislu gibanja čisto nič. Opozori me, če se zasedim, pa še polno drugih, čisto uporabnih funkcij ima. Morda pa bi tudi tebe vzpodbudila! Res pa je, da nima funkcije zapiranja hladilnika ;-). Tu pa žal pomaga le močna volja. Uživaj življenje![/quote]
da so gospodinjska dela strup za telo in duha sem brez zapestnice ugotovila tudi sama. zato najprej gibanje, če pa kaj časa slučajno ostane, pa še kakšna metla in cunja v roke. vrstni red je treba nujno zamenjat.
temu se reče moč volje!
Jaz sem nekaj čez 40, celo življenje nekaj (cca. 10kg) viška kg, predvsem zato, ker res rada dobro jem. Sicer jem zelo zdravo in večino zelenjavo, ampak količinsko mnogo preveč. RAda jem tudi sladko in slano. Ko so se pred časom začele neke zdravstvene težave, sem se vzela v roke, globoko razmislila in se odločila za postenje 2 dni na teden, ostalo pa pustila točno tako, kot je vedno bilo. Kg so šli lepo dol, jaz pa imam še vedno povsem isti življenjski stil, le da zjutraj delam še na raztegovanju telesa – tibetanske vaje in nekaj osnovnih joga razteznih vaj.
želim pa povedat, da se takim ljudem kot smo mi, ki se ne znamo špartansko odreči raznoraznim dobrotam, vseeno kile lahko stabilizirajo s tem vmesnim postom, ki ne očisti samo telesa, ampak tudi duha, verjemi. Potrebuješ samo voljo za dva dni.
poskusi.[/quote]
Prosim, povej kaj več. Dva zaporedna dneva? Popolni post, zgolj voda? Si kaj slabotna, glavobol…? Kako gre opravljanje vsakdanjih stvari na takem postu? HVALA!
temu se reče moč volje!
Jaz sem nekaj čez 40, celo življenje nekaj (cca. 10kg) viška kg, predvsem zato, ker res rada dobro jem. Sicer jem zelo zdravo in večino zelenjavo, ampak količinsko mnogo preveč. RAda jem tudi sladko in slano. Ko so se pred časom začele neke zdravstvene težave, sem se vzela v roke, globoko razmislila in se odločila za postenje 2 dni na teden, ostalo pa pustila točno tako, kot je vedno bilo. Kg so šli lepo dol, jaz pa imam še vedno povsem isti življenjski stil, le da zjutraj delam še na raztegovanju telesa – tibetanske vaje in nekaj osnovnih joga razteznih vaj.
želim pa povedat, da se takim ljudem kot smo mi, ki se ne znamo špartansko odreči raznoraznim dobrotam, vseeno kile lahko stabilizirajo s tem vmesnim postom, ki ne očisti samo telesa, ampak tudi duha, verjemi. Potrebuješ samo voljo za dva dni.
poskusi.[/quote]
Prosim, povej kaj več. Dva zaporedna dneva? Popolni post, zgolj voda? Si kaj slabotna, glavobol…? Kako gre opravljanje vsakdanjih stvari na takem postu? HVALA![/quote]
gre za dieto 2:5, veliko si lahko prebereš na netu, tudi knjiga obstaja
5 dni ješ normalno, 2 dni se postiš – vneseš 500 kalorij v dnevu, nobene umetnosti, ampak deluje in to zelo dobro, ker ni klasična dieta odrekanja.
Na netu imaš cel kup receptov, jaz pa zjutraj spijem kavo brez vsega, za kosilo si naredim zdaj poleti različno solato z zelo malo olja ali z jogurtovim prelivom, brez raznih OH, lahko pa je fižol v zrnju, ne s konzerve, pač pa ga sama skuhaj (veliko manj kalorij).
Pmozimi kakšno juho, najraje čisto govejo, ki jo v bistvu pijem čez dan, ali pa fižolovo, kakšno enolončnico prav tako brez OH in brez mesa, res zelo švoh, proti večeru pa še kaj malega, recimo jogurt s sadjem, ali kakšno majhno solato. Poskušam ostati na dveh obrokih v dnevu.
v bistvu se poslušam, kaj mi paše, včasih mi paše meso, pa si ga popečem kos, ali riba, ali jajce, to ni veliko kalorij, dokler je nemasten kos in z zelo malo olja.
čez dan pijem pa samo vodo ali pa zeliščni čaj, to pijem tudi sicer, ker sladek sok je precej kaloričen, gazirano pa še veliko bolj.
Imam taščo, ki sicer živi posebej, a smo v isti hiši. Včasih grem k njej na obisk in ni da ni. Ona kuha, peče in pripravlja hrane še pa še. Saj ne rečem tudi meni ponudi, toda sprašujem se kdo vso tisto skuhano, pečeno in cvrto hrano poje. Ona ne mara koščka mesa, ki bi bil samo popečen, ona to panira, dodaja koščke šunke in sira in vse to cvre. Sladica ni dovolj sladoled, zraven speče še sladico z orehovim nadevom ali z marmelado. Ji pravim, da je to preveč kalorij toda ona pravi, da je tako enostavna stvar bolj okusna. Se strinjam z njo, toda glede na to, da ima devetdeset kilogramov mislim, da bi bilo boljše, da bi pojedla kakšen zrezek brez nadeva ali enostavno sladico.
Me skrbi zanjo, ker veliko presedi, razen tega , da kuha ne gre nikamor. Do majhnega vrta in spet sedet. Je sicer bolehna z nogami, toda malo več gibanja in manj kalorične hrane bi pa že lahko naredila zase. Ne vem kako jo prepričati.
Joj, na srečo sama živim. Ker jem pa res skoraj nič. Nimam apetita enostavno. Samo nisem suha, daleč od tega. Imam preveč kar nekaj kg. Ene 10 po moji oceni, konfekcijska št. 38. Pojem pa eno, pa ne zvrhano žlico riža ali krompirja za prilogo k mesu, malo solate zraven, če so čevapčiči pojem tri. Prav ne morem več od tega. Imam obdobja ko se zelo zdravo prehranjujem in pazim da jem dovolj, pa večkrat na dan. Pol se mi pa ne da in jem 1x do 2x.
Če bi jaz jedla tako kot povprečen človek, bi imela po mojem 180 kg… Če že zdaj nisem suha. Kljub športu.
Zaradi težav s koleni, sem gibalno zelo ovirana, težko hodim in težko telovadim. Rada pa kuham in poizkušam narejeno hrano.
Zdravnica me je opozorila, da sem pretežka, naj se poizkušam več gibati, toda jaz nimam takih priprav kot jih imajo na fizioterapiji plačevati pa ne zmorem v telovadnici.
Dobro bi bilo, da se bi znala odreči hrani. Motivacija je, toda hrani se res ne znam odpovedati.
Priporočam uporabo psiliuma/indijskega trpotca: http://bit.ly/psilium-malinca
Malinca Andreja
Izgovori, izgovori, izgovori …..
Motivacija je, samo ….. Nakladaj ti to komu drugemu.
Kolo je odlična vadba za kolena, nič ne trpijo.
Hrano ti že lahko probavaš, ampak potem si na krožnik daj polovično porcijo v času obroka, ker si pol že s probavanjem pojedla.
In žalostno, da ti mora zdravnica rečt da si predebela, a ogledal nimate? Pa po počutju se tudi opazi …
Še 1x …. Nehaj iskat izgovore, ampak spucaj v glavi.
Resnica je taka, da kdor rad je, se ne more upreti skušnjavi, da bi poskusil še to in ono. Tudi sama sem se precej zredila in sem imela pri petdesetih letih in višini 1,65 m, 85 kilogramov. Sem hodila v šolo hujšanja in s pomočjo motivatorjev shujšala dvajset kilogramov. Toda skušnjava je bila prevelika in ob tem, ko sem kuhala za družino, sem hitro prekoračila dovoljeno število kalorij. Sedaj ima 75 kilogramov in skušam to vsaj obdržati. Vem pa, da bi morala znižati vsaj za pet, šest kilogramov, a ne gre. Vse tisto čemur sem se morala odpovedati v času hujšanja, vse tisto me strašno mika. Kot, da bi moje telo imelo pravpomanjkanje iz tistega obdobja.
In kolo, ne tudi s kolesom ne gre, ker me bolijo kolena in takrat res ne moreš in ne moreš telovaditi, ker se ti po forsiranju, stanje še poslabša.
pač nimaš volje.
za obroke si daj na mizo majhen, desertni krožnik in naloži hrano gor, jej z majhno, desertno vilico in obrok bo manjši, ti pa boš prav tako sita, kot če bi pojedla porcijo, katere si vajena zdaj, le zelo počasi jej in dobro prežveči hrano, pa prej popij dva kozarca vode.
kolo … ne flancaj neumnosti, ker pacienti po operaciji kolena – zamenjavi sklepa, gredo po parih dnevih na kolo in utrjujejo stegenjske mišice, ti pa se pač smiliš sama sebi in iščeš izgovore.
komot greš na kolo, sej ni treba na 50km turo, pač pa po občutku in sposobnostih.
ja, lenoba je res ena huda zadeva, s podporo izgovorov in samopomilovanja pa je zmagovalna kombinacija.
sory za malo bolj grobe besede, ampak če boš razmislila boš ugotovila, da so kar resnične 🙂
Kolena te bolijo, ker imaš preveč kil. Sem bila na istem kot ti, pa še cel kup izgovorov sem imela, mena, starost, cel kup izgovorov za tako kilažo. Sem se oreng vzela v roke in si izbila iz glave, da moram imet vedno poln želodec. Gre dol, ampak počasi in vztrajno in sprijaznit se s tem, da sem vedno malo lačna. Pa je boljši občutek že sedaj, ko sem izgubila 5 kil, lažje se pripognem, prej sem bila kar zadihana. Moj cilj je ravno ene 65 kg, torej me čaka še dolga pot…
V kakem času pa si shujšala 20 kil?
Dvajset kilogramov sem shujšala pred enim letom v šestih mesecih, toliko kot je trajalo hujšanje pod zdravniškim nadzorom ob koncu leta 2014 in v začetku prejšnjega leta. Potem sem to držala kakšnega pol leta in se mi je ponovilo, da sem se začela rediti, tako, da sem se v pol leta spet zredila osem kilogramov, to težo pa sedaj držim tri mesece.
S težavo, zelo veliko potrebo čutim po določeni redilni hrani, ki sem se ji med hujšanjem odpovedovala.
Moje gibanje je zmerno, ker imam zdravstvene težave z nogami. Zaradi kolen si večkrat moram pomagati z berglo.
Ali pozna kdo tisti občutek, ko si zaželiš pojesti neko stvar in se ti sline pocedijo, ko tisto zadevo vidiš, in ti jezik že slastno oblizuje namaz in ti možgani že segajo po dobroti in ti želodec neustavljivo zahteva zaužiti nekaj, kar veš, da ne bi smel, ker škoduje tvojemu zdravju.
Točno to se dogaja meni, ko pojem kosilo. Takrat, ko sem praktično že sita, me neustavljiva želja žene, da bi pojedla še nekaj sladkega, oblitega s čokolado, nadevanega s smetanovim nadevom in posutega z mletimi lešniki.