velike družine
Velike družine nimajo časa za otroke – res je, tudi pod razno ne v taki meri, kot to posamezen otrok potrebuje
iz velikih družin izhajajo čustveni invalidi – čustveni invalidi izhajajo iz vseh družin, s tem da je dinamika pri manjših ali večjih drugačna
velike družine materialno ne nudijo dovolj otrokom – večinoma drži, razen če je družina dejansko premožna
velike družine so umazane – ni enoznačnega odgovora
Primerjave z našimi starimi mamami, preživeto vzgojo ipd. so brezpredmetne, ker so se kolektivne vrednote spremenile in posameznikov razvoj zahteva več individualnosti, več znanja, širine in samozavesti. Tisti pa, ki v življenju vidijo samo to, da je treba delat, jest, se razmnožit in crknit, jasno tega ne bodo razumeli niti ne razumejo, kaj to sploh je ‘čustvena invalidnost’. Če ne čustveni invalidi, smo pa čustveno podhranjeni, premalo razviti in nedozoreli čisto vsi po vrsti, res pa je, da se večina populacije tega ne zaveda, ker živi po naštancanem vzorcu, bajta, mož/žena, pes, služba, otroci, žur in čim bolj banalno življenje tja do smrti. To je to, globlje se ne gre, morda navzven funkcionira, zrelo pa to vsekakor ni.
To, da pa hoče stara generacija mlajši generaciji stalno ‘zbijat ego’ in se boji ‘pohujšanja in razvrata mladine’, je pa znucana lajna, ki jo ploza čisto vsaka generacija, vse tja do antike in še dlje. Čisto vsaka generacija za naslednjo misli, da je slednja razvajena, brez vrednot, zablodela in skratka do skrajnosti obupna:) O nemogočih smrkavcih so dejansko jamrali že stari grki:) To je klasika, iz katere se da potegniti samo eno lekcijo: človek se hoče oklepati starih, četudi preživelih vrednot in ne daje mesta novemu.
Naše nove generacije prinašajo s seboj marsikaj, iz česar bi se starci lahko kaj naučili, samo je treba starševski ego trip malo spustiti, kar pa seveda niti pod razno ne gre.
In kolesje proizvajanja zatiranih čustvenih invalidov se nadaljuje, v veliki družinah – če smo že ravno pri njih – pa še na večjo potenco, ker se tam posameznika že po defaultu bolj zatre. Opravičevanje tega z neko protiutežjo sodobnih razvajencev je seveda smešno oz. kaže na to, da je določenim staršem kao ful vrednota vzgajati krotke, ubogljive ovčke, ki bodo še naprej štancali življenja kot štampiljke, po danih, preživetih vzorcih.
In ne dojamete osnovne dinamike – otrok, ki je spoštovan in ljubljen, ne bo nikoli problematičen. Kako pa otroka res spoštovat in ljubit, je pa vprašanje, o katerem se večini staršev tudi sanja ne. In ker so minili časi represije in krotenja ter pokoravanja otrok, se zdaj pač zelo očitno kažejo posledice tega, da otroci prave ljubezni in spoštovanja zares ne dobijo in zato so problematični. V današnjih dokaj svobodnih cajtih je pač skrita gniloba in človeško nezavedanje, ki se najbolj pozna na otrokih, priplavalo ven. Nima zveze ne z ‘razvajenostjo’, ne z ‘ubogljivostjo’, ne z ‘mularijo, ki je podivjala’, ampak preprosto s človekovo sposobnostjo imeti odnose in zares ljubiti. 99,9 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jih pojma nima, za kaj pri tem sploh gre. Otroci nastavljajo čudovito zrcalo, v katerega pa žal nihče ne gleda, je lažje, po starem, bevskati, kako je mladina nemogoča.
Ampak – ne pričakujem, da bo tole padlo na plodna tla tule:)))))
In kaj bi sedaj rada, boš vse velike družine prijavila na CSD ali policijo zaradi teh trditev kar si jih napisala? Me zanima kakšna mama si ti svojim otrokom, očitno zelo slaba, če se moraš utikati tja kamor se ti ni treba. Najprej počisti pred svojim pragom, potem pa dalje utikaj nos.[/quote]
Verjetno se nisva razumeli. Hotela sem povedati, da če se to vse dogaja v velikih družinah je problem in javno zgražanje, če pa se to dogaja v malih družinah pa ni nobenega problema smo tolerantni.
Kakšna mama sem? Ne idealna se pa trudim.[/quote]
No, tale zadnja izjava je vsekakor mimo. Z mišljenjem, da so velike družine umazane, daješ izvrsten zgled. Tole me je prizadelo, kajti moja družina (3 otroci) je daleč od tega, da je umazana!!! Svojim otrokom nudiva kar se da veliko časa, materilanih dobrin toliko, kolikor potrebujejo in verjemi mi – jim NIČ ne manjka.
Če pa želiš, da dopolnim seznam … tule imaš:
VELIKE DRUŽINE – ČLANI DRUŽINE SE SPOŠTUJEJO MED SEBOJ, SI POMAGAJO IN se IMAJO RADI.