Vera ali kako ravnati?
Mene je sram kvečjemu turistov, ki so po cerkvah obnašajo, kot na kinopredstavi. Ne rečem, če bi mi otrok sredi cirkusa ali šoping centra padel na kolena in molil, ob tem ti je še lahko nerodno, da te je pa SRAM, ker je otrok v cerkvi, ki je v prvi vrsti hiša molitve in šele v drugem planu mesto za pasenje zijal in druge ativnosti, molil, no, tega pa ne bom razumela. Nikoli. Očitno pač tvoj otrok bolje ve, čemu je cerkev namenjena kot ti, ki si menda odrasla in izobražena.
O vsem ostalem pa – za 14 dni na leto se jaz ne bi razburjala (in se tudi ne). Ko smo že pri “primernem” času za razlage o veri – tega časa ni. Vera raste z otrokom, kot raste vzgoja z otrokom, tudi če nimaš nobenega namena, otroka versko vzgajati. Ko otrok vpraša, mu odgovoriš. Če otrok vidi določene obrede, slike ipd pri starih starših, mu ne moreš rečt, “ej počakaj, da boš imel x let, ti bom potem razložil/a”. Kaj lahko narediš? Odvisno od tega, kako na nož si pripravljena iti in kakšno stališče ima do tega mož. Več kot očitno je, da vidva med sabo stvari nista dodelala in razčistila. Kot stara starša od tebe ne zahtevata, da živi po njuno, ti od njiju ne moreš zahtevat, naj živita po tvoje. Če je v njunem življenju molitev stalnica, verjetno zaradi otrok ne bosta nehala molit in ne bosta “prešpricala” nedeljske maše. Seveda pa ju nimata pravice k temu silit, če otroka nočeta it, to je tudi treba jasno povedat. Če je otrokoma zanimivo, če gresta rada, jima jaz osebno ne bi branila. Vedno vleče tisto, kar je prepovedano. Otrok se za nekaj ali pa proti nečemu lahko odloči samo, če tisto vidi in spozna.
Ne vem, moj zakon je “mešan”, eden veren, eden ne, eni stari starši verni, drugi ne. Vsaka “stran” uči svoje in daje svoj zgled. Nikoli nisem in ne prepovedujem ne enim in ne drugim, da delajo drugače, kot delajo sicer, pri enih se moli, pri drugih se berejo zgodbe iz NOB, pri enih se gre k maši, pri drugih si ogledujejo partizanska obeležja, ipd (karikiram) ko bosta sposobna presoje, se bosta pa sama odločila, katera pot jima ustreza. ENako pot imamo za večino ostalih reči: je večji prišel, da on bi pa streljal. Mene je skoraj kap, pa smo ga vseeno peljali gledat strelske treninge in ga je v 10 min minilo. Verjento, če bi doma težila z nekimi predsodki, bi še vedno navijal, da hoče streljat in delal iz tega famo.
Od meje tolerance in spoštoanja, ki jo imate med sabo, je odvisno, kaj boš naredila. Lahko komot zahtevaš, da tvojih oz. vajinih otrok ne vključujejo v molitev in ne vodijo v cerkev, če si ali sta pač prepričana, da je to edina prava pot. Kakšna bo cena tega, boš pa sproti videla.
Mah, v bistvu nisem 🙂 Ker verska resnica je točno to – verska resnica, ki zunaj vere pač ne drži vode. Se mi pa zdi grdo in nevljudno počutit se poklicanega, da drugemu serješ po njegovih prepričanjih iz principa ali celo samo zato, da nekomu daječ kontro. Pa naj bo to prepričanje versko ali neversko. Meni je pač svijarija iz principa vnuka vlačit v cerkev proti izrceni volji njegovih staršev, še večja svinjarija ga je pa vlačit v cerkev samo zato, da podjebavaš sina in snaho.
ona kot ateistka najbrž ne bo ravno navdušena nad tem, se ti ne zdi? In mož je (po njenih navedbah) ravno toliko veren kot ona. Se pravi, ni vernik (naziv katolik gor al dol). Kaj pa stari starši pričakujejo, je pa njihov problem. A ti bi, če bi tvoji starši pričakoval, da gre tvoj otrok za fajmoštra, to mirno požrla? Ker pač oni to pričakujejo??
Za tiste ki hodite v cerkev (sama poredko), a kdaj klečite in molite, tega namreč še nisem opazila v cerkvi!
Avtorica trdi, da je padel na kolena in molil 4letnik in da se je to naučil v 14. dnevih, ja bravo, mate pa nadpovprečnega otroka, naš 4letnik se namreč ne uči tako hitro in prav tako ne njegovi vrstniki v vrtcu!
Je pa seveda drugo če starima staršema za vikend oddajete otroke in nimata v času, ko gresta k maši, kam z otroki, jih pač vzamet seboj, da se ati in mami naspita!
Lahko da sem falila, ampak mislim da ne, ker sem to štorijo že nekje slišala!
Skr bna,
Mene pa je bilo sram, ker mi nehote vsiljujeta svoje prepričanje, ker sem se morala jaz spopasti s to prigodo, ker me otrok sprašuje, zakaj pa pri nas ne molčkamo, ker me otrok sprašuje, zakaj pa mamica ne mara Ježuščka, ki je prevzel na sebe vse hudo, kar je bilo na svetu in na vprašanja zakaj pa Ježušček ni hotel pomagati dedku…
Upam, da razumete, da je na taka vprašanja težko odgovoriti 4 letniku…katerega nočeš prizadeti, predvsem pa nočeš, da tako ali drugače razvrednotiš starih staršev…
Se strinjam s Skrbno. Še vedno pa mi ne gre v glavo, kakšno razmišljanje ima tvoj mož?
Menim, da vidiš samo ti to kot problem, kako pa mož gleda na to?
Končno sta njegova starša in ne vidim iz posta, da bi se on kaj obremenjeval s takimi “pretiravanji” v zvezi z vero. Najprej se morata VIDVA pomenit, ali na ta problem gledata z enakimi ali različnimi očmi.
Mlajša generacija redko, starejša pa še dokaj pogosto.
Ampak fant je to naredil V CERKVI, ne pred njo, ne za njo, ne sredi trga, ne pre dnekim svetnikom sredi ulice – ampak V CERKVI, pred Marijinim kipom. Cerkev je pač kraj, kjer se daruje maša in se moli, tega se je očitno od babice in deda naučil. Je tudi del kulturne dediščine in si jo ogledajo TUDI turisti v času, ko tam ni maše, res je, vendar je predvsem svet prostor, božji hram. Otrok je to dojel, ti nisi in ne boš, ker nočeš. Tvoja pravica, ampak da zganjaš cirkus zaradi tega, je milo rečeno otročje. Mene bi bilo bolj sram neprimernega obnašanja, divjanja, kričanja, pa naj bo po cerkvi ali po muzeju, po galeriji ali kje drugje. Vsak vsaj približno razgledan človek ve, čemu je cerkve namenjena, čudno pa bo gledal nekoga, ki moli spet samo nekdo, ki ima hudo omejena lastna obzorja.
Mislim, kot bi nekdo napisal “a veš, smo šli v knjižnico in moj mulc, si predstavljaš, je vzel knjigo in začel brat. Kar bral je tam! Grozno!”
Ja, to je tudi mene zbodlo v oči!
Štiriletnik se je v treh tedenskih obiskih, v obdobju enega leta, naučil na kolenih moliti Očenaš, ki sploh ni lahka molitev za tako majhne otroke.
Kar pogosto sem pri maši in tam je redno ogromno otrok. ŠE NIKOLI (!!!!!!) nisem videla NITI ENEGA OTROKA, da bi padel na kolena in molil Očenaš!
Še ob povzdigavanju nekateri starši lovijo otroke, ko se sprehajajo po cerkvi. Nekateri so tudi starejši od 4 let. In še nisem videla štiriletnika, ki bi gladko molil, oziroma bi sploh vedel kaj moli ali vedel kaj sploh je molitev, ter razumel načela krščanstva.
Tvoj otrok je res nekaj posebnega!
Ja in zakaj mu ne znaš odgovorit??
Moj mož je svojemu sinu brez problema odgovoril na vsa ta in podobna vprašanja, pa š emu odgovarja in še mu bo odgovarjal, pa s tem ni “razvrednotil” ne mene, ne moje vzgoje in ne starih staršev, ki tako živijo. Lepo je povedal, da je on odrasel, da se je odločil drugače, da pa spoštuje to, kar živi in uči mami, da on Jezusa čisto mara, samo ga “mara” drugače. Kot on-sin drugače “mara” čokolado in plavanje. Da sam kot otrok tudi ni imel nikoli možnosti, na tak način kot ga ima sin, spoznat Jezusa in vse, kar gre zraven, zato tudi drugače razmišlja. Vprašanj je še mnogo, pa je do zdaj še na vse iskreno in po pravici odgovoril in večji s tem nima nobenih težav, od 2. leta, ko je začel spraševat, dalje ne.
Kaj pa če bi se ob sončnem zahodu obrnil proti Meki, iz ruzačka povlekel dekico, pokleknil nanjo, se začel priklanjati in žebrati ene čudne besede? A potem bi tudi tako tolerantno podpirala, da to počne otrok dveh ateistov proti njuni volji?[/quote]
In v čem točno je razlika, če nekdo “žebra na dekci” ali moli v cerkvi? OK, bogova sta različna, ampak bistvo je pa isto, otrok dveh ateistov moli k nekemu bogu, ki ga onadva ne priznavata. Se pravi v bistvu še vedno isti problem.
Po moje lepo razložiš, da obstajajo verni in neverni,da ni to nič narobe.
Da ti ne veruješ, dedek in babica pa.
Menim, da je vpliv staršev večji ko starih staršev. Če bosta občasno šla v cerkev ali molila, jih ne bo pokvarilo.
Drugo pa je, če bodo stari starši začeli pritiskati na vaju,v smislu, da otroka narobe vzgajata.
Tvoj odgovor je pa povsem tak kot ga pričakuješ od vernika…V smislu moževa prepričanja so napačna, ker je bila že vzgoja njegovih staršev napačna, kar pa uči mamica pa je edino pravilno. Zakaj???
Moj odgovor na vprašanja bi bil:
– molčkamo ne zato, ker ne verjamemo v boga, ker ne verjamemo v posmrtno življenje…
– Jesus je bi ustanovitelj krščanstva, ki je preveč vneto širil novo vero in imel čedalje večjo čredo ovac pod sabo, zato so se ga Rimljani ustrašili ter ga križali…
– Kristus ni vstal od mrtvih, ker je to nemogoče…
No to bi bili moji odgovori…
Ja in zakaj jih potem tako ne poveš? V čem je problem? Ne razumem. Te je sram/strah zastopati svoja načela in utemljevat, zakaj nekaj ne verjameš?
Nikoli, nikdar in nikoli, niso bila ne moževa načela v mojih očeh (še manj v besedah) in ne moja v njegovih NAPAČNA. Nikoli. So pa RAZLIČNA, DRUGAČNA. Nikoli ni bila in ni ena babica slabša od druge. Ne vem, kakšen človek si, če lahko živiš z nekom, ki po tvojem mnenju živi, dela in razmišlja napačno????
Očitno si sama vase hudo nesigurna, zato čutiš potrebo podtikat in napadat vse, kar misli drugače kot sama. Potem tudi razumem, zakaj te tast in tašča tako ogrožata. Za to, da doumeš, da DRUGAČNO ni avtomatično NAPAČNO, je treba nekaj zrelosti in širine.
Tvoj odgovor je pa povsem tak kot ga pričakuješ od vernika…V smislu moževa prepričanja so napačna, ker je bila že vzgoja njegovih staršev napačna, kar pa uči mamica pa je edino pravilno. Zakaj???
Moj odgovor na vprašanja bi bil:
– molčkamo ne zato, ker ne verjamemo v boga, ker ne verjamemo v posmrtno življenje…
– Jesus je bi ustanovitelj krščanstva, ki je preveč vneto širil novo vero in imel čedalje večjo čredo ovac pod sabo, zato so se ga Rimljani ustrašili ter ga križali…
– Kristus ni vstal od mrtvih, ker je to nemogoče…
No to bi bili moji odgovori…[/quote]
Vera10, pol pa razloži, v čem je zdaj problem?
Najprej ne veš, kako bi, in nas tu sprašuješ, zdaj pa Skrbno potolčeš – , kako je bolj pravilno in navedeš svoje videnje.
Pol pa itak veš kako se stvari streže, a ne?
Še zdaj pa nisi napisala, kako gleda na to tvoj mož – z istimi ali drugimi očmi.
Ker ne odgovoriš, mislim, da je itak problem v tem, da se samo ti s tem ne strinjaš.
Vidva se usedita in se zmenita, pa bo najbolj prav.
Skr bna, iz lastnega primera točno veš, da pri vprašanju vzgoje otrok pri veri/neveri praktično zmeraj eden od zakoncev svoje prepričanje podredi temu, da hoče zvezo bolj kot svoje prepričanje. Če verniku več pomeni vera od nevernega partnerja, nevernemu pa partner več od nevere, je rezultat znan. Enako velja, če je primer obraten.
Kadar pa govorimo o starih starših, je bistvena razlika med prakticiranjem svoje lastne vere (recimo temu pasivna vzgoja) in med versko vzgojo otroka, ki ni tvoj (recimo temu aktivna vzgoja). Stari starši imajo po mojem mnenju popolno pravico tudi takrat, kadar so vnuki pri njih, sami molit pred obedom, itd. in vnuku tudi letom primerno razložiti, kako ONI OSEBNO verujejo. Vsekakor se pa njihove pravice nehajo, kadar poskušajo svoje prepričanje otroku predstaviti kot absolutno in edino pravilno in ga vpeljevati v verska dejanja in obrede proti volji staršev.
Ja, to je tudi mene zbodlo v oči!
Štiriletnik se je v treh tedenskih obiskih, v obdobju enega leta, naučil na kolenih moliti Očenaš, ki sploh ni lahka molitev za tako majhne otroke.
Kar pogosto sem pri maši in tam je redno ogromno otrok. ŠE NIKOLI (!!!!!!) nisem videla NITI ENEGA OTROKA, da bi padel na kolena in molil Očenaš!
Še ob povzdigavanju nekateri starši lovijo otroke, ko se sprehajajo po cerkvi. Nekateri so tudi starejši od 4 let. In še nisem videla štiriletnika, ki bi gladko molil, oziroma bi sploh vedel kaj moli ali vedel kaj sploh je molitev, ter razumel načela krščanstva.
Tvoj otrok je res nekaj posebnega![/quote]
Zaradi tega, ker ima posebno mamico;)
Ja ne priplavamo vsi po kisli juhi!
Ah, dajte no…se mi ne ljubi več…Pač, se mi zdi povsem neprimerno, da se s 4 letnikom, ki verjame v vile, škrate, duhove, zmaje… pogovarjam o tem…Najhuje od vsega pa je, da so me v to potisnili stari starši, kljub večkratnem dogovoru. In ja v kolikor govorim o dogovorih (sem že večkrat ppredhodno povedala), mislim tudi o partnerju, z njegovimi starši se ne dogovarjam sama.
Priznam, mene tole tudi moti.[/quote]
Tako mu je sam rekel, ni na mojem zelniku zraslo. Da on in mama nista nikoli hodila v cerkev, in da o Jezusu ni vedel drugega, kot da “pri starih ljudeh visi v sobi na križu”. Njegova izjava. Je nisem komentirala, kot ne komentiram njunih debat, če me mož sam ne prosi za to. Če bi jo, bi rekla, kot sem že 100x, da ima vsak človek svojo pamet in svojo vest, po njej naj se ravna, na drugih pa je, da to njegovo ravnanje spoštujemo.
Kolikor je tašča sama povedala v debatah, ki smo jih imeli med sabo na to temo, je bila njena mama verna kot njena generacija v povprečju, da nje ni pritegnilo in ko je šla na svoje, ni nikoli več zahajala v cerkev, razen na pogrebe, in če je bila povabljena na kako poroko in krst. MOjega moža ni vzgajala v veri niti ni čutila nobene potrebe, da bi o tem kaj govorila. Neodvisno od tega je nisem nikoli imela za kakorkoli slabo žensko ali kaj manj vredno. Ni tudi nikoli nasportovala, da so otroci deležni verske vzgoje, za maljšega sina je sama priganjala, kdaj ga mislimo dat h krstu, ker smo zaradi zime in drugih težav čakali. NA določene stvari ima drugačen (in ne napačen!) pogled -logično- in ji nikoli nisem branila, da ga razloži svojemu vnuku.
Vidiš, da ti fali veronauk, če bi ga obiskovala, bi svojemu 4.letniku znala razložiti razliko med “bi naj bilo po krščansko” in absolutno ni res!
BTW ga ni človeka, ki bi lahko trdil, da ni posmrtnega življenja in, da ni neke višje sile nad nami!
Torej se izobražuj, da boš lahko potešila 4letnikove “zakaje”! Kaj pa ko te bo vprašal o božičku, vilah, škratih in rdeči kapici, govorečih živalih in kako nastanejo zvezde?