Vera
Robi, upanje bi blo tolazba pri nekih res nemogoce dosegljivih ciljih, pri zatiskanju oci, lahko je pa ena moc, zelja, ki te pelje in vodi naprej
Kaj drugac se smilis sebi, ce nekaj upas?seveda ne mislim zadet jackpota, ce ne vplacam listka, ampak delas pa ja kaj na tem. Ne bit pa pasiven in ehh cakat nimam pojma kaj.
Isto, kot vera. Tudi vera je nekaj, kar te pelje naprej. Možgani ustvarjajo neke iluzije v obliki vere ali upanja, ki blažijo bolečino in pomagajo, da človek najde v sebi moči za obstoj in iskanje rešitev.
Vera je kot nek čustveni analgetik. 🙂
Vero in upanje le uporabljamo v različnih kontekstih, vzgibi pa so isti.
a verjames, da bi mi koristila? 🙂
Upanje je vcasih le tolazba, vcasih pa samo upanje, odvisno kolk uresnicljivo upamo oziroma koliko smo pripravljeni storiti, da se izpolni. Je tudi neke vrste verovanje.
Isto, kot vera. Tudi vera je nekaj, kar te pelje naprej. Možgani ustvarjajo neke iluzije v obliki vere ali upanja, ki blažijo bolečino in pomagajo, da človek najde v sebi moči za obstoj in iskanje rešitev.
Vera je kot nek čustveni analgetik. :)
Vero in upanje le uporabljamo v različnih kontekstih, vzgibi pa so isti.[/quote]
…ta analgetik je te sorte, da od njega lahko postaneš odvisen.
Poznam nekaj teh odvisnežev, ki so v ihti nevoščljivosti že nekajkrat komu kaj slabega storili in se nikoli niti opravičili niso. …so bili pa pri spovedi pa skoraj nilkoli niso manjkali pri maši. 😉
Zakaj “očitki” oflaši, če drži druga trditev?
Zakaj “očitki” oflaši, če drži druga trditev?[/quote]
Flaša ne more biti Bog. Lahko se je nekdo drži še tako močno, pa bo na koncu le flaša, ki vzbuja določene občutke. To je odvisnost z negativnim prizvokom.
Zakaj “očitki” oflaši, če drži druga trditev?[/quote]
Flaša ne more biti Bog. Lahko se je nekdo drži še tako močno, pa bo na koncu le flaša, ki vzbuja določene občutke. To je odvisnost z negativnim prizvokom.[/quote]
Lahko je pa božji dar. Saj ga še far srkne med obredom :-))
Kdo pa je lahko Bog? A ni Bog v vsem, tudi v flaši? 🙂
Personalizacija boga je narejena z določenim namenom in služi multinacionalki, vse to je odmik od tega kar naj bi bilo duhovno, kar naj bi nas delalo boljše ljudi.
Brez vere se preprosto ne da živeti. Vera se začne že pri čisto drobnih vsakdanjih stvareh. Če ne druga je treba verjeti v (boljši) jutri, da za dežjem posije sonce. Tudi to je vera.
Kdo pa je lahko Bog? A ni Bog v vsem, tudi v flaši? 🙂
Personalizacija boga je narejena z določenim namenom in služi multinacionalki, vse to je odmik od tega kar naj bi bilo duhovno, kar naj bi nas delalo boljše ljudi.
Brez vere se preprosto ne da živeti. Vera se začne že pri čisto drobnih vsakdanjih stvareh. Če ne druga je treba verjeti v (boljši) jutri, da za dežjem posije sonce. Tudi to je vera.[/quote]
Seveda je lahko vse to vera, kot del besede v slovenskem jeziku. Vero v tem pomenu lahko enačiš kot upanje, prepričanje in podobno. Ne skriva pa v sebi tiste mistike, ki jo ima Bog z veliko začetnico.
Kdo pa je lahko Bog? A ni Bog v vsem, tudi v flaši? 🙂
Personalizacija boga je narejena z določenim namenom in služi multinacionalki, vse to je odmik od tega kar naj bi bilo duhovno, kar naj bi nas delalo boljše ljudi.
Brez vere se preprosto ne da živeti. Vera se začne že pri čisto drobnih vsakdanjih stvareh. Če ne druga je treba verjeti v (boljši) jutri, da za dežjem posije sonce. Tudi to je vera.[/quote]
Seveda je lahko vse to vera, kot del besede v slovenskem jeziku. Vero v tem pomenu lahko enačiš kot upanje, prepričanje in podobno. Ne skriva pa v sebi tiste mistike, ki jo ima Bog z veliko začetnico.[/quote]
Bog kot oseba?
Seveda je lahko vse to vera, kot del besede v slovenskem jeziku. Vero v tem pomenu lahko enačiš kot upanje, prepričanje in podobno. Ne skriva pa v sebi tiste mistike, ki jo ima Bog z veliko začetnico.[/quote]
Bog kot oseba?[/quote]
Odvisno od tega, kako si ga katero verstvo tolmači. Saj veš tisto, da ni ene resnice, če pogledaš globalno.
Bog kot oseba?[/quote]
Odvisno od tega, kako si ga katero verstvo tolmači. Saj veš tisto, da ni ene resnice, če pogledaš globalno.[/quote]
😀
Pred leti sem poslušal debato pri sosednji mizi: Nekaj tipov je debatiralo o tem, kako bi registrirali cerkev, postavili nekaj “izpostav” po svetu, seveda je šlo za turistično zanimive izpostave in na tak način kanalizirali dobičke iz svojih firm v svojo “cerkev”. Menda so našli luknjo v zakonu, nisem pa slišal takrat razlage te zakonske luknje. Verjeli pa naj bi v “sveto vodo” oz. refošk.
Ne ne moremo reči, da si v tem primeru verna ali vernik.
Če že moramo definirati bistveno vsebino za vero in verovanje je potem to dogma.
In vsaka institucionalna vera ima v svoji srži dogmo, v katero verniki verjamejo (in posledično), ker je dogmo v njihovem prepričanju nemogoče spremeniti ali zavreči posledično preraste iz tega, da v nekaj verjameš v to, da v nekaj veruješ.
Recimo primer in razlika med verjeti in verovati: Verjameš, da je pred 2000 leti živel človek po imenu Jezus Kristus. Ne verjameš pa, da je bil božji sin. Verjameš, da je pridigal, ljudi učil dobrote in delal dobra dela. Ne verjameš, da je vstal od mrtvih in odšel v nebesa. Torej verjameš v določenem delu v nauke, ne veruješ pa v tisto, kar je dogma in srž neke institucionalne vere, ki ji rečemo krščanstvo. Torej šele, ko verjameš v dogmo se lahko mirne duše okvalificiraš kot vernik. :-))
PS
Ogromno vernikov živi v nasprotju z nauki vere (recimo 10 božjih zapovedi, ki so v osnovi dobre). Verjamejo pa v dogmo. In to jih naredi vernike.
PSS
Povsem podobno velja tudi za ideologijo. V osnovi nekaterih ideologij se prav tako nahaja dogma. Sicer ne tako božanska in nebeška, ampak no ja, gre bolj za zemeljske supermane. :-))
Watamaro, mogoče veš, kako tolmačijo določena verstva Boga. Jaz ga v povezavi s krščanstvom vidim narisanega na nebu kot očeta ali dedka. Ampak Bog ni to.
Torej, kako verstva tolmačijo Boga. Mogoče veš? (Ali kdo drug).
Tako kot si ga predstavljaš ti, si ga predstavljajo otroci pred vstopom v veroučne učilnice.
Škoda.
Bog kot oseba je produkt institucije in ljudi odvrača od tega kar naj bi duhovnost dala človeku.
Kaj Bog je je pač vprašanje za vsakega posameznika in to v kaj verjame in veruje.
Glede na to, da sem ateist ti lahko povem le to v kaj jaz verjamem. :-))
Mislim, da je bistvo boga v večini verstev v tem, da je to stvarnik.
Verjamem, da vsega skupaj (od vesolja…. pa vse naprej) ni ustvarilo neko nadnaravno in vsemogočno bitje.
Vse je ustvarila narava in naravni procesi. Pri tem ne mislim zgolj flore in favne, temveč predvsem na fiziko in, kemijo (tudi tisto, ki jo šele človeštvo mora odkriti) in naključne procese ter dogodke, ki so na koncu pripeljali do tega, da obstajamo, mislimo in živimo življenje na tem svojem planetu.
Nekdo drugi pač misli, da je to delo Boga.
V bistvu pa je v najinem pogledu le razlika v tem, kako poimenujeva “stvarnika”. Jaz mu(ji) pravim narava… nekdo drugi mu pravi Bog, Alah, Jehva…
Mogoče si že kdaj slišala za teorijo, da naj bi Bog bil ženskega spola. :-)) No ja po mojem prepričanju je… narava. :-))
bližje cerkvi,bližje peklu 🙂
Dovoli, da ima vsak svojo vero, verovanje in svojega boga.
Prevelike doze pa povzročijo fanatizme.
Čeprav pravijo, da je fanatizem le stranski produkt. :)[/quote]
Ma… fanatik se po moje rodi. To mora biti človek, ki ga nekaj lahko tako prevzame, da postane fanatik… Za fanatizme moraš imeti tudi določeno mero nerazsodnosti že v genih.
Dovoli, da ima vsak svojo vero, verovanje in svojega boga.[/quote]
Seveda. Zgodovinsko gledano se take izjave pojavljajo takrat, ko prevlada ena vera nad drugimi in so ljudje drugih ver že pregnani ali potisnjeni na rob. Žal se organizirani verniki, ko so dovolj močni in številčni, zelo radi pustijo zapeljati skušnjavi pregona in marginalizacije vseh ostalih…
Forum je zaprt za komentiranje.