Verbalno trpinčenje
Ko se ravno te dni govori o nasilju med mladimi so se mi prebudili stari neprijetni spomini na mojo “tovaršico” iz četrtega razreda osnovne šole.
Ne bom vam opisovala kako me je trpinčila, povem vam le, da me je verbalno zlorabljala pred celim razredom, pred tablo, skoraj vsako uro, celo leto.
Izkoristila je mojo šibkost in me poniževala pred celim razredom.
O tem nisem mogla govoriti z nikomer, nisem si upala povedati, izpovedala sem se šele, ko so bili pritiski premočni – a kaj, ko mi ni nihče verjel.
Zaradi tega nosim v sebi posledice celo življenje. Ne mine dan, da se ne bi spomnila na “njo”, tovaršico iz 4-ega razreda – prikrito pijanko, ki mi je uničila mladost in mi zaznamovala življenje.
Pomagal mi ni nihče!!!
Sedaj je v 4-em razredu moj sin. Njega verbalno napadajo sošolci, pravijo mu “bajsi”, čeprav ni debel-je le malo bolj močne konstrukcije.
Vem, da ga te besede močno prizadanejo in večkrat joče zaradi njih…zapira se vase a jaz vem, kdaj ga kaj teži.
Zato apeliram na vse starše, povejte svojim otrokom, da se iz ljudi ni lepo norčevati.
Povejte jim naj spoštujejo starejše, invalide in drugačne.
Vzgajajte jih, razložite jim, naj vam ne bo vseeno!!!
Vsi se strinjamo s tabo. Verjamem , da bo veliko postov temu v podporo. Sam ne pozabi, da na tem forumu, je veliko ljudi, ki so razgledani in super, jih pa vse moti, prehitra prodajalka, prepočasna prodajlka, sodelovka, ki preveč je, forumašice, ki gledamo BB, otroci drugih, ki so načeloma nevzgojeni….
Samozavest je zelo občutljiva zadeva, lažje jo zgubiš kot pridobiš. Važno je, da se tvoj otrok ob tebi počuti varen in to mu dalo zagon za naprej.
Meni je bilo pa včeraj ob tistih posnetkih grozno hudo. Resnično si nisem mislila, da se to dogaja na tako krut način – in tako množično. 🙁 Kam plovemo?
LP
Pozdravljena,prizadeta mami!
Te popolnoma razumem,sem bila na istem tudi jaz.Tudi moja dva otroka v šoli “maltretirajo”sošolci in skoraj vsak dan prideta objokana domov.
Resnično je težko podoživljat svoje občutke preko svojih otrok.Jaz mojim dvema stojim ob strani,ju objamem kadar to potrebujeta(kajti mene ni nihče!).Dosti se pogovarjamo na to temo,tako da vidita da ti otroci “želijo “
le izstopat pred sošolci.Ponavadi se ravno njim zgodi,kar najmanj pričakujejo.In kot taki,sigurno ne bodo kasneje ko odrastejo,dobri ljudje.
Poznam nekaj primerov,ki so postali agresivni,nezadovoljni sami s sabo in z nobenim ciljem v življenju.To so bili edinčki,ki so jim starši dali vse,da so se jim odkupili.Niso jim pa dali najpomembnejšega v življenju,samozavest,ljubezen,razumevanja.
Mi imamo tudi prijateljico,ki ima cerebralno paralizo(je na vozičku),in je “drugačna” v navednicah,čeprav ni.Množica jo gleda kot “revčka”,pa to ne želi bit.Isto je človek,ki diha,čuti in hrepeni po ljubezni.Kot mi vsi.
Moji otroci tako vedo,da smo si lahko ljudje na zunaj drugačni,a v srcu smo si enaki vsi.
lp , mamiMaja
Jaz pač otrokom razložim, zakaj tisti otrok to počne, kaj je narobe z njim, se zmenimo za ravnanje v prihodnosti. In je obrodilo sadove. Zdaj vidijo, da vidim situacijo pravilno. Zdaj se vidi, kam pripelje verbalno in psihično nasilje, ko sta se v šestem razredu stepla dva glavna bullerja v razredu tako zelo, da so leteli zobje ven.
Preberi kaj o tem tu na forumu, veliko smo se že pogovarjali o tem.
Starši radi rečemo: Naj se otroci sami med seboj zmenijo… Sama menim, da jim je treba pomagat – ne delat namesto njih, tmveč pomagat Naj se sami zmenijo rečejo ponavadi starši otrok, ki jih sovrstniki ne zaničujejo, zmerjajo, tepejo ali kako drugače šikanirajo. Starši močnejših otrok.
Prosi, pomagajmo otrokom in jim povejmo, kako se je treba obnašat.
Ne dolgo nazaj, je ena mama rekla, da se ena deklica z njeno noče igrat, pa ji je učiteljica rekla, da je ne more prisilit. se strinjam, lahko pa se grejo take igre, kjher so vključeni vsi, skupine lahko oblikuje učitelj in ne učenci sami po simpatičnosti. Otroka moramo vzpodbujati da bo strpen tudi do tistega, ki mu ni najbolj po dlaki, da bo z njim prijazen im mu pomgal. Ni pa potrebno da je njegov najboljši prijatelj.