Verjamete skesancem?

En zapis spodaj mi je dal zamisliti, ko ena piše, da ne verjame skesancem (nekdanjim alkoholikom, pedofilom, …), ker so tempirane bombe.

Pa me zanima nasplošno koliko verjamete raznim skesancem?
Recimo, če je nekdo ozdravljen alkoholik, ozdravljen narkoman, kadilec?
Kaj pa, če je skesanec nekdanji kriminalec: pedofil, morilec, posiljevalec?
Kaj pa recimo nekdo, ki je imel težave s prehrano, recimo bulimija, anoreksija, zasvojenost s prehrano?

Verjetno vseh naštetih večinoma ne bi zavrnili? No jaz bi tiste pedofile,, posiljevalce, skenslala.
Ostale naštete pa bi verjetno sprejela. Razen pri alkoholikih in narkomanih bi bila skeptična. Kadilci, zasvojenci s hrano, to pa bi sprejela. Če so ozdravljeni seveda.

Zdej si tle kr neki nametala skupaj kadilce in morilce, tiste, ki radi papajo in pedofile….
Je pa že odvisno, ali gre za ajnfah labilno osebo podvrženo odvisnostim, ali za psihopata,
se ti ne zdi?
Zame sicer odpadejo eni in drugi.
(Mogoče bi zamižala na eno oko pri bivših kadilcih.)

Če jim verjamem(o)? Odvisno. Malokomu verjamem prav vse, pa če je še tako “zdrav”. Včasih še sebi ne. :))

Verjeti ali ne verjeti? Ob tem se postavlja še drugo vprašanje predvsem, ko gre za tiste, ki so se rešili raznih odvisnosti: jasno je, da so to ljudje, ki so mnogo bolj ranljivi in morda hitreje ponovno zapadejo v to. Vendar koliko pripomoremo sami k temu, da se zgodi že s tem, da jim apriori ne verjamemo oz. nimamo vanje zaupanja ter jim na podlagi tega tudi hote ali nehote to kažemo v odnosu.

Ja, razne motnje sem nametala skupaj. Zato sem pa vprašala, katere bi sprejeli, katere ne.

Pa še to me zanima. Če bi šlo za vprašanje, če greste s tako osebo v razmerje, katere nekdanje težave bi bile sprejemljive in katere ne?
Kaj pa, če gre za prijateljstvo, bi sprejeli skesanca in seveda za katero zadevo? Kaj pa za kolega?

Verjetno bo večina rekla, da nekdanjega posiljevalca ne bi vzela za partneraj, niti ne za prijatelja, niti ne za kolega.
Pri nekdanjih anroksikih, kadilckih, zasvojencih s hrano… bi pa verjetno bili bolj mili ?
Poznam pa tudi žensko, ki je skupaj z nekdanjim pedofilom. Je bila prej z njim in po dejanju. Tako, da vprašanje ni tako mimo. Jaz osebno takih odklonov ne bi sprejela.
Nekdanji kadilci, zasvojenci s hrano, anoreksiki, bulimijci – to pa mi ni ovira. Bi pa želela, da mi tako stvar zaupa, da je ne skriva.
Glede nekdanjih alkohlikov in narkomanov pa težko rečem. Verjetno za partnerja ne, za prijatelja verjetno ja. Za kolega pa ni problema.

No mene kadilci na splošno ne motijo, tko da s takim komot. Zdaj lohk zakompliciramo celotno temo..ker popolne abstinence alkohola tut od nikogar ne pricakujem..ampak z zdravljenim alkoholikom pa ne bi zelela imet nekega odnosa. Klinac zakaj si zakomplicirat lajf ce ni treba?
Vse ostale varalice, pedofili, morilci in narkomani je pa tut no go. Ne verjamem v taksne in drugacne ozdravitve.prevec skusnjav in premalo mojega zaupanja.

Pri alkoholikih nisem imela v mislih, da ne smejo spiti kakega kozarca. V mislih sem imela tiste, ki so bili alkoholiki in so ozdravljeni.

Ozdravljen narkoman? Mogoče.
Ozdravljen alkoholik? Manj verjetno, da bi mu zaupal.
Skesanec kriminalec, pedofil, morilec, posliljevalec? Ne, nikakor ne.
Prešuštnik(ca)? Ne.
Zasvojenost s hrano? Mogoče.

Ozdravljeni narkomani in alkoholiki znajo zaradi pekla, ki so ga dali skozi, biti zelo trdni… ampak, ponavadi je tako, da so v odvisnost zapadli ravno zato, ker so bili prešibki. Podobno je s temi, ki imajo težave s prehranjevanjem, le da je ponavadi to manj boleče za soljudi.
Kriminalci takega kova, kot ga opisuješ imajo velik problem pri tem kako ločiti kaj je prav in kaj ne pa ne zato, ker jih ni nihče naučil, ampak je njihov utstroj v glavi tak…
Prešuštniki pa imajo pri meni isto težo kot odvsniki – le, da gre zraven še za brezbrižnost do čustev nekoga s komer živijo. Skatka, so kot odvisniki pa še ne ločijo kaj je prav in kaj ne.

Imela sem priliko spoznati dva taka. En je ozdravljen narkoman, drug ozdravljen alkoholik – krasna človeka. Moram pa priznati, da bi verjetno bila bolj zadržana pa vse, če bi vedela od začetka za njuno zgodbo. To sem zvedela potem kasneje in bila presenečena, da je nekdo bil tako na dnu in ozdravel.

Glede takih, ki premalo oz. preveč jedo oz so zasvojeni s hrano (nezdravo prehrano oz. preveč hrane) pa imam slabše izkušnje. So čustveni jedci in psihično naporni.

Saj ves kako je. Enim je ze kozarec na dan al pa sixpack za vikend kronicni pijanec…

Zdravljeni alkoholik, pa vsaj tisti ki jih jaz poznam, je dober sam tisti, ki ne poskusi niti kapljice vec. Jih poznam nekaj takih, ampak vec je onih drugih. In ti se pol zapijejo do konca.

Kdor mora vsak dan spiti kozarec alkohola, je alkoholik.
sixpack za vikend? Ja, če je to vsak vikend, je to pijanec.

Kaj pa, če mu kljub temu ni noben problem zdržati kakšen vikend brez, ne glede na razlog? :-)))

Kaj pa, če mu kljub temu ni noben problem zdržati kakšen vikend brez, ne glede na razlog? :-)))[/quote]

To je tipično za alkoholike. Zelo radi dokazujejo, kako lahko brez problema zdržijo brez.

Ampak kaj pa kozarec rdecega pri kosilu?
Za zdravje?

Zame so pijanci tisti, ki brez ne morejo funkcionirat in iscejo pol nadomestke.
Sem pa vedla da je vsakdo kdor spije deci na dan na monu pijanec..sam ne vem kako smo pol slovenci taki porabniki alkohola, pa ocitn da na monu ni nobenga ki bi upal priznat, da spijemo ga pa, ce je druzba fajna pa hrana dobra, pa sploh. Ampak da se virtualno ne priznamo..mislm kdo koga farba. Saj se ne poznamo, vsaj vecina ne..zakaj ustvarjati vtis kako popolni smo. Za neke x neznance.
Aja pa jaz ne spijem tistega deci, mi ne gre vino, likerja se pa ne branim. Se hujs, vem ja.

Zame so pijanci vsi, ki pijejo skoraj vsak dan. Kozarec rdečega ob kosilu ni nič drugega kot alkoholizem, kar pomeni, večina Slovencev je alkoholikov, samo se fine delajo. Nealkoholiki smo mi, ki kaj spijemo parkrat letno. Dec, ki žlampa pir na šanku vsak dan, ali baba, ki vsak dan pije rdeče vino ob kosilu, oba sta globoko v alkosu.

Alkohol je za mehkužce, podobna stvar kot gledanje porničev. Ker večina to počne moraš pa tud ti.

Ne morem se strinjati, saj je deci rdečega vsak dan zvrhana doza antioksidantov in znanstveno dokazano deluje zdravilno. Pa da ne bo pomote….sama tega ne prakticiram. Vino pijem vsake kvatre, pa še takrat ne morem več kot dva deci.
Drugo je pa z vsakodnevnim popivanjem ob šanku. Tukaj se pa že kažejo znaki alkoholizma.

Odvisnik je tisti, ki pije z željo, da bi se sprostil, bil manj depresiven, pozabil ali lajšal težave… Torej ta ga mora vsaj malo čutiti. Psihološki mehanizmi želje oz. hrepenenja so tisti, krmilijo vse odvisnost.

Spet moraliziranje kdo je alkoholih in kdo ne…. zdravstveno gledano je definicija znana, ampak ne pozabite, vsak dan ko se prehranjujete ste bližje smrti tudi vi kot vsak alkoholih in kdailec, namreč delovanje naše prebave je tisto kar nas na koncu v 99% ubije, eni pač raje umrejo od pitja, kajenja ipd… ostali bote pa od hrane, pa kaj.

skrbite za sebe.

Kakšna je definicija skesanca? A to je tisti pijanček, ki v navalu strasti prebuta ženo, ko je trezen mu je pa zelo težko pri srcu in se kesa? Ali je to pedofil, ki si spraša vest in dobi odpuščanje? Seveda ob izpolnjenem pogoju, da mu je zares žal.

Za morilce (naklepne), pedofile ali posiljevalce bi jaz uvedel smtrno kazen. Toliko o takšnih.

Vsi ostali iz spiska si po mojem mnenju zaslužijo še eno priložnost. Dati jim je treba možnost, da so se pa iz napačnih odločitev v preteklosti kaj naučili.

Sedaj pa razširitev zadeve na naše bolj vsakodnevne teme. :-))
Bi verjeli nekomu, ki je v pretekli vezi varal in bi vam to že takoj na začetku nove veze (teoretično z vami) priznal(a) in povedal(a), da je storil(a) pač v življenju to napako?
Jaz osebno bi. Veliko prej bi verjel takšni ženski, kot pa ženski , ki bi mi razlagala, kako je na njeni strani bilo vse oh in sploh OK, njen šacl jo je pa prevaral.

Da se razumemo takoj… To ne pomeni, da odobravam ali podpiram varanje v partnerstvu. Varanje partnerja je še vedno zame nizkotno dejanje. Ampak se dogaja. Se mi pa zdi, da je res potrebno zbrati ogromno hrabrosti in samozavesti, da poveš potencialnemu novemu partnerju, kaj si stori(a) in da si se nekaj na svojih zgrešenih dejanjih naučil(a). Lagati je veliko lažje: Pa še nova zveza se je takoj začela z prevaro in si že v startu žrtev prevaranta. -))

“Če bi v železnini prodajali jeklena jajca in živce iz titana, bi jih vsi imeli.” … najbolj preprosto povedano. :-))

Težko se opredelim do tega, koga bi sprejela za prijatelja, saj si jih ne izbiram kot artikle na polici, pa naj bodo na začetku še tako simpatični, karizmatični, ali pa po drugi strani zoprni na prvo žogo. Eden izmed mojih najljubših ljudi je človek, s katerim se obožujeva ravno toliko, kot si greva po drugi strani na živce (definitivno je nekaj na tem, da si zelo učinkovito nastavljava ogledalo). Če naj bi beseda kolega izvirala iz delovnega okolja (kolegij), se mi zdi, da je dokaj težko odločati o tem, kdo bo naš kolega in kdo ne. Edino, kar imamo pri njih na izbiro, je količina časa, ki jim jo bomo namenili izven nujne službene komunikacije.

Moja dobra prijateljica je bila tri leta odvisna od heroina. Navlekla se je po srednji šoli, nato se je spucala, še pred tridesetim (ob delu) naredila najprej en faks, zdaj končuje drugega, hkrati je zaposlena na dokaj odgovornem delovnem mestu. Je zgledna mama, predsednica sveta staršev v vrtcu, danes ne pije, ne kadi, resno se ukvarja tudi z jogo. Premore ogromno širine, pa tudi globine. Je zanesljiva, odgovorna, poštena in iskrena. Ma, ne bi je zamenjala.

Moja sestra je bila v enem obdobju življenja anoreksična, pa mi na kraj pameti ni padlo, da bi se ji odpovedala. Ko je bilo najhuje, sem se ji raje posvetila, ji nudila vso podporo, kot sem jo takrat lahko, in danes z največjim veseljem opazujem iskrice v njenih očeh in splošen optimizem, ki ga oddaja.

Pri pedofilih in posiljevalcih nimam pomislekov, žal mi je le, da jih ni možno trajno umakniti stran od ljudi – če bi me kdo vprašal, če se strinjam, da se del davkoplačevalskega denarja nameni za to, da so do smrti zaprti, sem za.
Pri morilcih sem zagovornica individualne presoje. Jebiga, pač vidim razliko med sadističnim morilcem in nekom, ki npr. ubije maminega partnerja, ki je prej ogrožal njeno življenje.

Kadilci me ne motijo. Pri zdravljenih alkoholikih je pa zelo odvisno od tega, koliko so naredili na sebi – ne bi ga skenslala samo na podlagi podatka,da je bil v preteklosti alkoholik, bi me pa definitivno zanimalo, če razume, zakaj je v prvi vrsti postal alkoholik, kaj vse je v luči tega spremenil, zakaj se je odločil, da preneha piti (če bi mi rekel, da “že” pol leta ne pije, ker je bil s strani kogarkoli prisiljen iti na zdravljenje, bi bila zelo previdna, koliko zaupanja polagam nanj)…

Kaj pa babja zateženost? Bi verjeli ženski, ki bi zatrjevala, da se je odvadila najedanja za vsako figo? :-))

Spider ima prav, kar se pijancev tiče.
Pri nas se na veliko govori o nekem blazno zdravem pitju vina in alkohola na sploh, ki menda izredno pomaga pri zdravju (zakaj mi še noben zdravnik ni svetoval, da naj spijem kak kozarec vina?). V resnici so pa to preprosto alkoholiki, ki iščejo izgovor zakaj moraja biti vsak dan malo pod gasom.

Zato, ker imajo več koristi, če ti svetujejo antiboiotike.