Verjamete v čudne stvari?
Bolj ne verjamem kot da bi verjela. Več ali manj pa imajo ti ljudje, ki doživljajo stvari o katerih pišeš samo strah pred zvito vrvjo. Ko enkrat vidiš kačo jo vidiš v vsaki veji na tleh. Možgani so čudovita reč hkrati pa nam tudi velikokrat ponagajajo odvisno od naših strahov in verovanj. Nekdo, ki verjame v angele bo v vsakem šumu ali svetli senci videl angela, nekdo ki verjame v nezemljane bo videl nezemljane in tako naprej našteto prepričanj in verovanj………….
To, kar pišeš nima nobene veze z opisano temo, kajti več kot očitno je, da se je to avtorici in njemu zgodilo prvič in da sploh nista verjela… tko da, ker nekej.[/quote]
Ti pa prav veš v kaj verjameta in kakšne strahove imata. Predvsem podzavestne. Vsi ljudje, ki vidijo ali slišijo duhove, angele ali berejo veliko duhovnih knjig ali so duhovno gor zrasli ali pa jih sama tematika zanima, vedeževalstvo, jasnovidnost, klicanje duhov, lažna astrologija torej horoskopi…..so veliko bolj dojemljivi za vse bla bla bla. najbolj zanimivo je bilo pa v hiši strahov v Angliji ko so povabili ljudi, ki nikoli še niso slišali za to hišo in so tam prespali so mislili da so dobili nagrado okoli sto ljudi ni slišalo in videlo nič. ljudi ki so verjeli da v tej hiši straši so pa vsi videli in slišali duhove. Torej vse je v glavi in v kaj človek verjame.
in še to predvsem ljudem, ki so jim bližnji umrli radi potem govorijo, da so nekaj slišali videli. so pa enaki zvoki ali sence, ki jih prej še opazili niso zdaj pa jih smatrajo, da so jih prišli umrli obiskovati. Saj pravim veliko knjig, člankov je o tem tudi filmov in človek takrat začne vse drugače doživljati čeprav je vse enako kot prej. možgani pač delujejo po svoje.
Verjemi, da se ti bo zgodilo.
Pri nekom, s katerim si zelo povezana. Takeat boš vedela.
Ali pa veš že zdaj in si nočeš priznati.
Si že kdaj ušla skorajšnji nesreči?
Kot bi bila opzorjena.
Ali pa te je v resnici nekaj rešilo gotove nesreče, kot bi dobila krila in se rešila.
Tega je več. Sicer so izkušnje čisto individualne, vendar, ko se ponavljajo, vemo, kdo za tem stoji.
in še en zanimiv preizkus so naredili znanstveniki. pet ljudi so peljali v gozd ponoči. ne vem kako točno so že verovali, nekdo se je bal morilcev, en je veroval v nezemljane, nekdo v boga eden pa v nič. na eno drevo so znanstveniki obesili vrečo da je od daleč res iz gledalo kot da je nekaj podobno človeku in vsi ki so imeli strahove ali verovanja so videli točno to eden nezemljana, en morilca nekdo boga ta peti pa je videl dejansko resnico in je rekel drevo in gor svinjarija obešena. vsi ostali so videli in občutili popačeno resnico. in to hočem povedati možgani vidijo ali slišijo to kar mi verjamemo in ne kar je dejanska resnica. zato je najboljše da se verjame v to strah je votel. to pa ne pomeni, da je strah škodljivo čustvo je zelo dobro, ker nas obvaruje pred nevarnostjo, ko je resnična, da dobimo adrenalin. mogoče laični preizkusi ampak dovolj da nam potrjujejo kdo smo in kaj verjamemo.
Verjemi, da se ti bo zgodilo.
Pri nekom, s katerim si zelo povezana. Takeat boš vedela.
Ali pa veš že zdaj in si nočeš priznati.
Si že kdaj ušla skorajšnji nesreči?
Kot bi bila opzorjena.
Ali pa te je v resnici nekaj rešilo gotove nesreče, kot bi dobila krila in se rešila.
Tega je več. Sicer so izkušnje čisto individualne, vendar, ko se ponavljajo, vemo, kdo za tem stoji.[/quote]
ne ne verjamem. verjamem v to da lahko človek zazna da je nekaj narobe ampak to ne pomeni da mu nekdo šepeta ali da ima kakšnega pomočnika. predvsem ženske imajo ta tako imenovani šesti čut bolj izrazit. saj ljudje smo več ali manj povezani med seboj. živali pa imajo itak močan šesti čut pa to ne pomeni, da mu drugi umrli angeli psi prišepetavajo……….
Verjemi, da se ti bo zgodilo.
Pri nekom, s katerim si zelo povezana. Takeat boš vedela.
Ali pa veš že zdaj in si nočeš priznati.
Si že kdaj ušla skorajšnji nesreči?
Kot bi bila opzorjena.
Ali pa te je v resnici nekaj rešilo gotove nesreče, kot bi dobila krila in se rešila.
Tega je več. Sicer so izkušnje čisto individualne, vendar, ko se ponavljajo, vemo, kdo za tem stoji.[/quote]
ne ne verjamem. verjamem v to da lahko človek zazna da je nekaj narobe ampak to ne pomeni da mu nekdo šepeta ali da ima kakšnega pomočnika. predvsem ženske imajo ta tako imenovani šesti čut bolj izrazit. saj ljudje smo več ali manj povezani med seboj. živali pa imajo itak močan šesti čut pa to ne pomeni, da mu drugi umrli angeli psi prišepetavajo……….[/quote]
Kdo pa pravi o kakšnem prišepetavanju, angelih etc.?
Ko se ti to zgodi, veš. To so dogodki. Ki nimajo z običajnimi nobene povezave, ne realne razlage.
Dogajajo se takim, ki v take stvari ne verjamejo, niti o tem ne razmišljajo, nimajo nobenega strahu.
Dogodki se vrstijo v določenih časovnih obdobjih, ne kar kot kometi 14. avgusta.
Se pa toliko pogosto, da se jih prepozna.
Našu možgani jih želijo uvrstiti v neke realne razlage, pa le speejmejo, da ne bo šlo.
Te ne želim prepričevati, ker, kot rečeno, so individualni in netipični.
Mi pa vemo, da je to to.
To je energija, ki valovi.
Lahko rečem, da je energija, ki jo imamo radi. Kot imamo radi ljubezen.
Našo mater. Nam je draga.
Nas pomirja.
Mene vodi, čeprav je ne izsiljujem. Le zahvalim se ji. Jo pozdravim.
Kot nekak ljub obisk.
“S strahom so povezani tudi ‘cahni’ – izredno zanimiv pojav, ki ga najdemo v opisih pripovedovalcev. Marta Repanšek razloži, da je cahn je nekakšen znak – po navadi zvočen – ki ga človek sliši, ob tem pa občuti neko slutnjo. Je opomin in znamenje nečesa hudega, večkrat napoveduje smrt ali se kaže skupaj z njo. Lahko se kaj zgodi, lahko se ne zgodi nič. Ura se nenadoma ustavi, sveča ugasne brez prepiha, slika pokojnega pade s stene, hkrati udarita zvona sosednjih cerkva, skrivnostno škripanje v lesu – vse to so lahko cahni.”
http://www.rtvslo.si/moja-generacija/na-koroskem-je-nekoc-strasilo/337209
Dogaja se je tudi trezno razmišljujočim, prizemljenim ljudem, ki za pojav ne najdejo razumske razlage.