Verni starsi – koruznistvo????

Midva z mojim pricakujeva dojenčka. Zaenkrat sva oba se studenta. In seveda denarja za poroko nimava…. Zdaj bo pa treba kmalu novico povedati njegovim starsem, ki so zadnja leta pretirano verni in ne vem kako bodo sprejeli to, da misliva midva ziveti se kako leto (da dobiva sluzbo in tko) na koruzi.

Predvsem mislim, da bo problem z mamo mojega dragega… Sicer ne nacrtujeva velike in pompozne poroke, bi pa organizirala nekaj lepega s pridihom romantike (s 70 povabljenimi, pa vseeno s pridihom skromnosti).

No, skratka – kaksno reakcijo lahko pricakujem ???

Sedaj se poroči civilno samo s pričami, ko pa bosta pripravljena na slavje, pa cerkveno poroko. Tako bosta vsaj malo ublažila reakcije.

Odvisno kako hočeta živet…z lastnimi željami,ali z željami vajinih staršev!!!

Pogovr je najboljša varianta

Starši (oboji) bodo pač morali sprejeti vajin način življenja. Mislim, da se morata ravnati po svojih občutkih in željah, ne po tem, kar bi za vaju želeli vajini starši oziroma po tem, kar se njim zdi primerno.

Vsekakor pa se le resno in mirno pogovorita z njimi ter jim vse skupaj tudi razložita – če sta res povsem odločena o tem, kakšno življenje želita…

Kar pa zadeva poroko, se strinjam z Nežo!

Srečno!

Mislim, da bi v tvojem primeru morali starši finančno priskočiti na pomoč. Saj praviš, da si ne želiš razkošne poroke. Skromnejše poroke so še celo lepše in bolj občutene. Zadnje čase se mi zdi, da so se poročna slavja sprevrgla v prave baharije in je vse skupaj že prav smešno. Dostikrat se zgodi, da tisti, ki so najbolj bučno praznovali, kmalu vlagajo za ločitev…
Res, pogovorite se v družinskem krogu, kako pripraviti poroko. Neumno bi bilo zapravljati pretirane vsote denarja – preko svojih možnosti. Vso srečo ti želim!

Midva z možem sva imela 75 svatov. Poroka je bila povprečna, nič pompozna, ampak kljub temu so bile končne cifre vsega skupaj hudo ubijalske. Slonček, malo nažicajta starše, kajti težko verjamem, da bo kasneje kaj več sredstev za izpeljavo poroke, kot si jo želiš sedaj. V naši žlahti vidim primer. So rekli, da se bodo poročili po prvem otroku. Zdaj je že drugi star pol leta in so kar opustili miseln na poroko. Zakaj? Ker so čisto brez keša in ker so zapufani do konca in ker se morajo seliti v večje stanovanje in ker ….. In ko vprašam kdaj se bodo poročili? Odg.: Vsaj še par let ne.

Moje osebno mnenje pa je, da se poročita v najožjem krogu prijatljev, v bolj preprostih poročnih oblekah in z zaključkom na kosilu v kakšni dobri gostilni.

Ne vem, no, za moje pojme je poroka nekaj lepega predvsem za par, ki se poroči, ostali le čakajo na dobro papo in pupo.

Želim ti doživeto poroko. Zelo lep obred naredijo na Bogenšperku, kjer ti igrajo poročno koračnico na orgle. Uf, še zdajle mi grejo kocine pokonci, ko se spomnim….

Tudi v naši familiji imamo podoben primer, pa so njegovi (moževi) starši tudi ful verni. Možev brat tudi živi “na koruzi”, pa sta najprej tudi rekla, da se bosta poročila, ko bodo imeli krst. Pa so imeli že tri, pa se še nista. Mislim, da se ne bosta nikoli. Mene osebno to nič ne moti, onadva sta se tudi navadila, tašča pa včasih le malo pojamra, ne pa toliko kot je včasih. Strinjam pa se, da je poroka nekaj čudovitega in nepozabnega.

Jaz se osebno nagibam k temu, da se letos (no 2004) se ne bi porocila. Se pa bojim, da bo tako kot opisujete nekateri… Da se sploh nikoli ne bova, ker nikoli ne bo denarja… :((( Tega pa ne bi rada videla, imam mojega zelo rada in si vseeno zelim neke uradne potrditve in poroke skupaj s crkveno maso… Se mi zdi lepo in prav.

Naju je poroka stala:

90 jurjev poročno kosilo s pijačo (brez glasbe)
30 jurjev trinadstropna torta za 60 ljudi (smo se res izmišljevali, kakšna naj bo, tako po okusih kot z izgledom, dobiš jo že od 18 jurjev naprej)
80 jurjev moževa obleka + srajca +kravata (klasična Murina s telovnikom, jo bo še kako lahko nosil nadaljnih xy let)
60 jurjev moja obleka (bolj nobel tridelni kostim z bleščicami, ki je/bo uporaben ob številnih slovesnih priložnostijh od gledališča naprej)
čevlji za oba 20 jurjev
30 jurjev prstana
25 jurjev celotno cvetje (poročni šopek, ikebana za najin avto, balončki in pentljice za vse avtomobile, ikebana za najino mizo pri kosilu, naprsni šopki za vse povabljene + 6 lepših šopkov za priči, starše in botra)
8 jurjev konfetki z drobnim darilcem za vse povabljene
5 jurjev vabila, ki sva jih izdelala sama, kupila sva samo papir in ovojnice

in ker je bil hkrati še sinov krst še 5 jurjev za sinov kompletek.

Povabljenih je bilo 38 ljudi, prišlo jih je 35. Praznovali smo skromno, ampak lepo. Mislim, da je to strošek, ki se ga da splanirati in “prišparati”, če je želja in volja.

Darila, ki sva jih dobila, so bila vredna vsaj 2x toliko, kolikor sva midva “zapravila” za poroko. Samo gotovine se je nabralo toliko, da vsa skorajda poravnala vse stroške, razen oblek. To je pa druga plat medalje…

Premislita! Tudi nama koruzništvo, pa čeprav mož sploh ni veren, ni šlo v račun. Se nama zdi hecna družina, kjer se vsak drugače piše :((. Če si poroke želita, ni vrag da ne bi šla skozi. Ti jo pa med nosečnostjo vsekakor odvsetujem, ker je to tak štrapac, da je za umret. Sin je bil star 4 mesece, povsod sem ga vlačila s sabo, za organizacijo sem bila sama, ker edino sam paziš na svoj denar. Se pa tega med nosečnostjo, zdaj ko vem kako izgleda, za vse na svetu ne bi lotila. Z dojenčkom imaš pa krasen izgovor, da slavja ni treba vlečt 3 dni dolgo (pretiravam!), da ni treba glasbe, ampak vse “podelaš” z enim slavnostnim kosilom, ki ga omejiš na recimo 7 ur. Tako sva naredila midva in so bili vsi zadovoljni. Hkrati smo opravili tudi krst in ubili vde muhi na en mah. :))

Kakorkoli in kadarkoli, vama želim lepo praznovanje in zdravo nosečnost ter predvsem zdravega otročka.

Ti si se pa res potrudila pri opisu… Hvala… Ko sem gledala vajine stroske sem ugotovila, da sta kar vredu prisla skozi… Vsec mi je, da sta vabila naredila sama. Tudi jaz bi naredila tako.
Pa, da ni bilo prevec nepotrebnega folka. Meni je tudi vsec taka poroka… Ceprav bova verjetno se malo pocakala, da gre moja nosecnost skozi in da mali (mala) malo zraste… Upam, da bodo zelje do takrat ostale enake.

Skratka tvoja poroka je morala biti pa res lepa… Se nekaj – kdo je pa pri vama fotografiral???

Možev prijatelj, čisti užitkar, ki je nalogo sicer zelo nerad sprejel, ampak ker ga nisva sekirala in pričakovala preveč, so fotke super uspele. Slikal je s klasičnim in digitalni fotoapartom, digitalnih fotk je kot smeti in smo potem lepo naredili izbor 50-tih najlepših in jih dali izdelat. Klasičnih fotk je naredil samo za en film. Vedno se potem najde še kup žlahtnikov, ki veselo bliskajo, pa še dva sta se našla z videokamerama, ne da bi ju kdo prosil, tko da…Aparat je imel čisto navaden Canon eos 500, digitalca pa tudi eno majhno stavro za 200 Eur – nič profesionalnega. Ja, blo je pa zelo lepo, domače,prijetno – mapak naporno. Le počakaj, da detece prikuka na plan in majčkeno zraste.

midva sva tudi se studenta in se bova cez en teden porocila(tudi midva pricakujeva otrocka:)). poroko itak placajo starsi, tko, da ce hocejo, da se porocita, vama bojo ze placali. drugace pa poroka stane: civilna 7.650sit, cerkvena (ce se bosta za to odlocila) pa 15.000sit in cisto nic vec. zdej pa sestej in pogruntaj, da si to lahko vsak reven student privosci. midva nimava prakticno nic ampak sva si poroko le placala, ohcet naj placa tisti, ki jo hoce imet. drugace se pa odloci, kot se ti zdi, vazno je, da se imata rada in potem bo vse v redu, tudi starsi vama ne bodo mogli pameti soliti, ce tega ne bosta sama hotela.srecno

Živijo!

Tudi midva sva študenta in aprila pričakujeva otročka. Njegovi starši niso zelo verni, pač pa vso njegovo ostalo sorodstvo, moja mama je pa zelo verna , ostali pa tudi ne pretiravajo. Tko, da sva kar pričakovala kako pripombo, ampak moram rečt, da do sedaj ni bilo nobenih pritiskov in posebnih spraševanj okrog tega. Sicer vprašajo ampak, sva povedala tko kot je, seveda se bova poročila – ko bova imela redni službi in bo otroček tolk star, da bo šlo (računava, da bo to nekje pomlad-poletje 2005) in začuda so to vsi mirno sprejeli. Sprva sva tudi midva mislila, da bi se samo civilno – tolk da bi blo, pa potem kasneje cerkveno in ohcet, a sva na koncu rekla, da ko bova – bova vse hkrati. Ohcet pa mora biti – mal za dušo, mal pa tudi zaradi sorodnikov, ki že komaj čakajo.

V glavnem najprej povejta novico in potem načrtujta glede na reakcije.

Pri nas so bili tudi vsi tolk veseli, ker bo to prvi vnuček/a-nečak/inja-pravnuček/a, da je tudi to mal ublažilo.

Veliko sreče.

Ali se bosta poročila vidva med seboj ali starši z vama? Kaj pa je to sploh važno, če sta vidva samostojni osebi, če so starši za ali proti?

Nič ne rečem, lepo je, če otroci upoštevajo želje svojih staršev, toda če bi jih vidva upoštevala, potem ne bi premišljala o koruzništvu, pač pa bi se takoj odločila za poroko, če vesta, kaj to staršem pomeni, očitno pa jih ne upoštevata, zatorej je to vprašanje popolnoma brez veze.

Bravo, točno to sem hotela pred dnevi tudi jaz napisati.