veza prek neta, po kolikšnem času srečanje v živo
Stara sem malo nad 30. Ja, njegovega priimka res ne vem, ga nisem vprašala, ker nimam navade siliti v ljudi z osebnimi vprašanji. Tudi on mojega priimka ne ve. Nisva se nikoli v teh dveh mesecih pogovarjala o priimkih. Nisem pa vedela, da je čist običajno, ko nekoga spoznaš, da ga še po priimku vprašaš. Sem mislila, da je to kasneje, tako čisto kdaj čisto spontano.
Jaz sem svojega partnerja spoznala prek neta. Sva 12 let skupaj, imava družino. Sicer sem dooolgo časa iskala po netu, vendar ali tedaj še ni bilo toliko čudnih, ali sem pa dobro filtrirala čudne ven. Sem jih pa 27 spoznala v živo.
Definitivno pa ni dobro dolgo vleči prek neta, moraš se čim prej srečati. Če ni interesa, ni prihodnosti.
Meni je bilo z neta dejtat prav fino. Vzame pa res precej časa, si pa lahko iz tega narediš kar zabavo. Meni je bilo žal, da nisem pisala dnevnika/bloga. Sem samo bližnje prijateljice zabavala s pripetljaji…
O vezi glih ne moreš govoriti se ti ne zdi?
Drugače pa, če se spoznavaš na tak način, potem se čimprej v živo videt. Ker slike in besede in kamera- to ti je ena štorija, v živo energija pa spet nekaj drugega. mene bi odbila že oddaljenost v prvi vrsti, v drugi pa to, da ne kaže interesa za dobit se v živo. Torej- net naj bo le začetni korak, potem pa čimprej in čim večkrat v živo, kajti tako se človeka najbolje spozna. Ljudje se preveč zatekajo v virtualo .. škoda lajfa.
[/quote]
Vem samo njegovo ime, priimka ne.
Nekaj časa se imata lahko zelo lepo, čeprav zveza zate že postaja rahlo nezadovoljujoča. Tudi ne bi rekel, da izgubljaš čas, ampak se pač zabavaš, on zagotovo tudi. Na žalost bo tale objava na forumu začetek konca. Svetujem veš takih vzporednih zvez, tudi naenkrat, in skoraj pogoj zanje je velika oddaljenost, najbolje tujina, pa pravega moraš najti seveda.
Stara sem malo nad 30. Ja, njegovega priimka res ne vem, ga nisem vprašala, ker nimam navade siliti v ljudi z osebnimi vprašanji. Tudi on mojega priimka ne ve. Nisva se nikoli v teh dveh mesecih pogovarjala o priimkih. Nisem pa vedela, da je čist običajno, ko nekoga spoznaš, da ga še po priimku vprašaš. Sem mislila, da je to kasneje, tako čisto kdaj čisto spontano.[/quote]
Dva meseca praviš. Ja, kaj se pa pogovarjata potem?
Nisem tako nova na spletu, spoznala sem partnerja na njem, prvi dan sva čvekala do jutra, zvedela en o drugem nešteto stvari. Drugi dan nadaljevala, po dveh tednih se dobila na kavi, čez dva dni na pijači, kmalu na pici in po dveh mesecih skočila med rjuhe. Od takrat to redno prakticirava leto in pol. Dokler me ni prvič poljubil, nisem govorila, da sem v vezi. Tisti poljub je pa zapečatil usodo, hehe.
[/quote]
Vem samo njegovo ime, priimka ne.[/quote]
Ne vem, kaj si hotel s tem povedat. Zakaj več takih vzporednih vez? In zakaj je pogoj velika oddaljenost? Saj sem lepo napisala, da mene ta človek zanima in rada bise spoznala z njim in ne še s sto ostalimi. Sicer pa je bilo vprašanje koliko časa navadno traja do srečanja v živo po vaših izkušnjah in ne ali nama bo uspelo ali ne.
Vem samo njegovo ime, priimka ne.[/quote]
Reci, da se hecaš?[/quote]
Tukaj se pa jaz ne bi strinjala. S človekom, ki ti je zanimiv, se najprej in čimprej dobiš na spoznavni kavi, da dobiš malo bolj občutek, ali je na drugi strani nekdo, ki deluje normalno, ali pa nek psihič, pred katerim se boš morala skrivat. Do takrat absolutno nobenih priimkov in uradnih telefonskih številk. Velja za obe strani. Tako, da to, da ona ne ve njegovega priimka, res ni nič takega. Tole njegovo mečkanje mi je pa po drugi strani zelo sumljivo. Sicer je možno, da on noče biti vsiljiv, da ima slabe izkušnje – ampak vseeno. Avtorica, se lahko pogovarjata kadarkoli, ga lahko pokličeš kadarkoli? Ali samo takrat, ko ima on čas, drugače pa je strašno zaposlen? Malo vseeno potipaj za podatki, ki bi ti lahko več povedali o njem – kje je v službi, kje stanuje … – pa boš videla, koliko bo kaj skrivnosten. Ne glede na to, kar sem napisala na začetku, je po dveh mesecih pogovorov stvar kljub vsemu malo drugačna.
Jaz sem takole pred leti “spoznala” tipa, ki je bil zabaven in brihten in bi se nonstop pogovarjal in pogovarjal, ampak samo po netu. Medtem se je našel nekdo, ki ni kaj dosti debatiral, samo sporočil mi je, kdaj bo v mojem mestu in imel čas za kavo, danes sva pa poročena. Zaenkrat zelo srečno. No, onega drugega imam pa še vedno na svojem psevdonimnem mejlu in on bi se še vedno pogovarjal in še vedno ga ne poznam drugače kot virtualno. Zdaj po mnogih letih občasnega klepetanja mu je ušlo, da je v zvezi. Ampak s težko muko. Eni ljudje si tako pač malo popestrijo življenje, si nabildajo ego in to je vse, kar lahko od njega pričakuješ.
O kakšni vezi to vi?
Sej se sploh ne poznata. Še videla se nista.
Prek neta smo vsi lahko fajn in super, nismo večinoma isti v živo.
Drugače pa da ne veš niti priimka….
Ti bom povedala par zgodbic:
– en teden se pogovarjam z nekim moškim, deloval super, se pogovarjava da se dobiva…..ga zguglam itak…..se izkaže da je bil v zaporu ker je sosedu hišo požgal :S
– par dni si piševa, navdušena oba, se dogovoriva za kavo, vse super….prvi da ga nisem takoj zguglala….preverim zvečer in najdem na FB slike z ženo in tremi mulaci
– kolegica mi predstavi nekoga, samski, fajn dedc videt…..preguglam spet seveda zvečer – njegove strani polne like na slike “gogo plesalk”, primitivni zapisi, povezave do nekih člankov na slovenske novice in žurnal ipd…..al pa če bi me z ledeno vodo polil
Uživaj na portalih, ampak tako naivna pa ne bit. Ker te bodo nategnili kot elastiko.
Reci, da se hecaš?[/quote]
Tukaj se pa jaz ne bi strinjala. S človekom, ki ti je zanimiv, se najprej in čimprej dobiš na spoznavni kavi, da dobiš malo bolj občutek, ali je na drugi strani nekdo, ki deluje normalno, ali pa nek psihič, pred katerim se boš morala skrivat. Do takrat absolutno nobenih priimkov in uradnih telefonskih številk. Velja za obe strani. Tako, da to, da ona ne ve njegovega priimka, res ni nič takega. Tole njegovo mečkanje mi je pa po drugi strani zelo sumljivo. Sicer je možno, da on noče biti vsiljiv, da ima slabe izkušnje – ampak vseeno. Avtorica, se lahko pogovarjata kadarkoli, ga lahko pokličeš kadarkoli? Ali samo takrat, ko ima on čas, drugače pa je strašno zaposlen? Malo vseeno potipaj za podatki, ki bi ti lahko več povedali o njem – kje je v službi, kje stanuje … – pa boš videla, koliko bo kaj skrivnosten. Ne glede na to, kar sem napisala na začetku, je po dveh mesecih pogovorov stvar kljub vsemu malo drugačna.
Jaz sem takole pred leti “spoznala” tipa, ki je bil zabaven in brihten in bi se nonstop pogovarjal in pogovarjal, ampak samo po netu. Medtem se je našel nekdo, ki ni kaj dosti debatiral, samo sporočil mi je, kdaj bo v mojem mestu in imel čas za kavo, danes sva pa poročena. Zaenkrat zelo srečno. No, onega drugega imam pa še vedno na svojem psevdonimnem mejlu in on bi se še vedno pogovarjal in še vedno ga ne poznam drugače kot virtualno. Zdaj po mnogih letih občasnega klepetanja mu je ušlo, da je v zvezi. Ampak s težko muko. Eni ljudje si tako pač malo popestrijo življenje, si nabildajo ego in to je vse, kar lahko od njega pričakuješ.[/quote]
Ehh, moja teta, ti pa tud vsakmu pustiš nategnt za klepet, hehe, hec,… mi je bil dobr ta tvoj komentar za prebrat, hehe, pa sm mogu neki napisat.
Tukaj se pa jaz ne bi strinjala. S človekom, ki ti je zanimiv, se najprej in čimprej dobiš na spoznavni kavi, da dobiš malo bolj občutek, ali je na drugi strani nekdo, ki deluje normalno, ali pa nek psihič, pred katerim se boš morala skrivat. Do takrat absolutno nobenih priimkov in uradnih telefonskih številk. Velja za obe strani. Tako, da to, da ona ne ve njegovega priimka, res ni nič takega. Tole njegovo mečkanje mi je pa po drugi strani zelo sumljivo. Sicer je možno, da on noče biti vsiljiv, da ima slabe izkušnje – ampak vseeno. Avtorica, se lahko pogovarjata kadarkoli, ga lahko pokličeš kadarkoli? Ali samo takrat, ko ima on čas, drugače pa je strašno zaposlen? Malo vseeno potipaj za podatki, ki bi ti lahko več povedali o njem – kje je v službi, kje stanuje … – pa boš videla, koliko bo kaj skrivnosten. Ne glede na to, kar sem napisala na začetku, je po dveh mesecih pogovorov stvar kljub vsemu malo drugačna.
Jaz sem takole pred leti “spoznala” tipa, ki je bil zabaven in brihten in bi se nonstop pogovarjal in pogovarjal, ampak samo po netu. Medtem se je našel nekdo, ki ni kaj dosti debatiral, samo sporočil mi je, kdaj bo v mojem mestu in imel čas za kavo, danes sva pa poročena. Zaenkrat zelo srečno. No, onega drugega imam pa še vedno na svojem psevdonimnem mejlu in on bi se še vedno pogovarjal in še vedno ga ne poznam drugače kot virtualno. Zdaj po mnogih letih občasnega klepetanja mu je ušlo, da je v zvezi. Ampak s težko muko. Eni ljudje si tako pač malo popestrijo življenje, si nabildajo ego in to je vse, kar lahko od njega pričakuješ.[/quote]
Ehh, moja teta, ti pa tud vsakmu pustiš nategnt za klepet, hehe, hec,… mi je bil dobr ta tvoj komentar za prebrat, hehe, pa sm mogu neki napisat.[/quote]
Da nisi to ti, Čarli?
tudi to se lahko zgodi:
http://www.zadovoljna.si/clanek/novice/pretresljive-fotografije-zenske-ki-je-bila-spolno-napadena.html%5B/quote%5D
Ja, ampak veliko bolj verjetno te bo takole nabutal tvoj dolgoletni partner, kot pa en neznanec z neta.
Maksimalno dva tedna pisanja. Če se v tem času ne zgodi premik k srečanju v živo, je to kr neki.